M.V.

Nedavno se je zvrstila še ena izredna seja radenskega občinskega sveta, že deveta v tem mandatu. Po besedah župana Romana Leljaka je bil edini razlog za sklic seje nujna sprememba proračuna za prihodnje leto zaradi uvrstitve investicije v Titovo cesto v proračun oziroma kandidature za nepovratna sredstva. Do konca septembra je bil namreč rok, da se občina za investicijo prijavi na javni razpis za trajnostno mobilnost ministrstva za okolje, podnebje in energijo, pri čemer lahko pridobi kar 80-odstotno sofinanciranje za skoraj 1,5-milijonski projekt v celovito rekonstrukcijo Titove ceste.

Kot je pojasnil župan, se na Titovi cesti že končuje obnova kanalizacije in vodovoda, z novim projektom pa bo za ulico tako skupno namenjeno skoraj tri milijone evrov. Pred svetniki je bila skratka na papirju preprosta naloga: omogočiti občini, da za investicijo pridobi skoraj 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, a kot je to v radenskem občinskem svetu pravilo že praktično ves mandat, ni šlo zlahka.

Jure Kljajić

Fantomska podpora projektov

Svetnik Milko Zamuda z Neodvisne liste je županu očital, da je bilo več kot dovolj časa za obravnavo tega že prej in ne tik pred zdajci. Po povsem nepotrebni ostri izmenjavi mnenj z Leljakom, ki mu je jemal besedo in izrekal opomine, pa se je odločil prostovoljno zapustiti sejo. »Grem! Ni me treba gnati ven, ker vas ne morem videti!« je zavpil, ko si je pri vratih privoščil še nekaj komentarjev proti županu, ki pa ga je več ali manj ignoriral in ohranjal mirne živce.

Drugi nastop si je privoščil Bogdan Lesjak iz vrst Gibanja Svoboda. Ta je sprva dejal, da upa, da bo do investicije po večkratnih obljubah vendarle prišlo, in da bi jo bilo treba predstaviti tudi občanom, živečim v ulici. Leljak mu je odvrnil, da tovrstne investicije zaradi nezmožnosti dogovora z opozicijo niti ni bilo nikoli v proračunu. »Mi ne izvajamo nečesa, česar ne izvajamo. Vsem zdravorazumskim, razen nekaterim, ki so v kameni dobi, je jasno, da se časi v občini spreminjajo in da delamo kot še nikoli prej, čeprav nam tudi opozicija nagaja kot še nikoli prej,« je dejal župan. Lesjak je nato pred govornico zatrdil, da »kot svetnik Gibanja Svoboda nikoli ni zaviral projektov, ki so bili koristni za občane«.

Zajem zaslona

Pri tem je navedel projekt Zeleno srce Radencev, ki zadeva obnovo parka in je uvrščen v aktualen dogovor za razvoj regije, in nedavno gradnjo nogometnih igrišč. »Projekti so dobri za ljudi, zaradi tega smo jih podprli. Mi ne živimo večno in tudi ta župan, ki ni vreden, da bi vam županoval, ne bo živel večno,« je še izjavil.

Pri tem je treba vendarle pojasniti, da radenska opozicija z Lesjakom na čelu v občinskem svetu ni podprla minulih proračunov, kjer sta bila zajeta tudi oba projekta, za katera je eksplicitno navedel, da sta imela njegovo podporo. Projekt Zeleno srce Radencev je bil konec junija uvrščen v drugi dodatek k dogovoru za razvoj pomurske regije, pri čemer bo radenska občina pridobila skoraj 100-odstotno sofinanciranje v višini 1,5 milijona evrov. Za gradnjo igrišč v Športnem parku Ivanke Serec pa je občina pridobila sofinanciranje v višini 250 tisočakov na lanskem razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Jure Kljajić

Kako naj bi Lesjak podprl te projekte, ni jasno, saj je ves čas glasno nasprotoval županu in zavračal proračunske dokumente, v katerih so bili zajeti. Ob nepopolni zasedbi občinskega sveta na tokratni izredni seji – manjkala sta po dva koalicijska in opozicijska svetnika – je bila sprememba proračuna z desetimi glasovi izglasovana. Župan je pred tem izdal, da bo v primeru neuspeha na razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev občina prenovo Titove ceste izvedla z lastnimi sredstvi.

Občinam zaprta pot do podatkov občanov

Na izredni seji so v luči odločbe informacijskega pooblaščenca, ki občinam po novem onemogoča paketno izvažanje osebnih podatkov iz centralnega registra prebivalcev, potrdili še spremembe pravilnika za protokolarne obveznosti. Kot je pojasnila direktorica radenske občinske uprave Simona Himelrajh, je sprememba pravilnika nujna, saj je občinam delo zelo oteženo. »Ne moremo več obdarovati otrok na domu v času božičnih praznikov, niti občanov ob okroglih jubilejih. Od nas zahtevajo, da aktivnosti vnesemo v pravilnik in izpolnimo vlogo ter na ta način skušamo priti do potrebnih osebnih podatkov,« je razložila Himelrajhova.