Prostorsko urejanje: Štiri pomurske občine bijejo bitko s časom
Občine Lendava, Kobilje, Beltinci in Puconci imajo še dobro leto dni časa, da dajo na mizo občinske prostorske načrte. Dokument pogoj za izdajo gradbenih dovoljenj.
Najpomembnejši dokument urejanja prostora na lokalni ravni so občinski prostorski načrti (OPN), ki poenostavljeno povedano določajo, kaj in kje se na ozemlju posamezne občine sme graditi. Že zaradi vsebine je jasno, da dokument kar kliče po trku različnih javnih in zasebnih interesov. Ob operativno in strokovno šibkih občinah ter desetinah mnenjedajalcev, ki v postopku natančno pregledajo vsako predlagano prostorsko rešitev in dajejo zelene ter pogosteje rdeče luči, ni presenetljivo, da se ti postopki vlečejo kot jara kača in tudi stanejo veliko. Izraz mnenjedajalci v resnici ni ravno posrečen, saj imajo ti skoraj neomejeno moč, da postopke zavlečejo v nedogled. Gre za državne organe in nosilce javnih pooblastil, ki nemalokrat sledijo inerciji »raje zavrniti, da ne bo odgovornosti«. Zlasti ko gre za spremembe namembnosti zemljišč – recimo iz kmetijskega v stavbno –, so postopki dolgotrajni in nepredvidljivi. Nezanemarljiv je tudi vpliv politike, čeprav se vsaka odločitev skriva za strokovnimi argumenti.
Gradnja več ne bo mogoča
V zadnjem hipu se je s spremembo zakona o urejanju prostora lani podaljšal rok, do katerega mora imeti vseh 212 slovenskih občin sprejete in veljavne OPN. Vse do spremembe zakona je bil zastavljen rok do konca lanskega leta, sedaj je podaljšan do 30. oktobra 2026. Če se to ne bi zgodilo, s prvim januarjem letos na območju 23 občin, kjer še nimajo sprejetega OPN, ne bi bila več možna izdaja gradbenih dovoljenj. To pomeni, da se ne bi moglo graditi nič. Ne stanovanj in hiš, ne poslovnih, kmetijskih ali javnih objektov, niti kanalizacije in vodovoda. Od podaljšanja roka do danes se je število občin brez OPN znižalo na 22, a med njimi ostajajo razvite in gospodarsko močne, kot so Kranjska Gora, Koper, Celje, Maribor, Piran, Izola, Slovenska Bistrica, Lenart. Na seznamu so tudi štiri pomurske občine: Lendava, Puconci, Beltinci in Kobilje. V teh občinah se za urejanje prostora in graditev objektov še vedno uporabljajo stari prostorski akti in prostorski ureditveni pogoji, župani pa morajo predloge OPN dati svojim občinskim svetom v obravnavo in potrditev že do 30. aprila prihodnje leto. Bodo ta rok ujele? Ocene in izkušnje pomurske četverice so si zelo različne.
Zaradi petih hektarjev v razvojni blokadi
Najbolj vroče je v lendavski občini, kjer so že leta v boju s kmetijskim ministrstvom. Občina je leta 2021 pripravila osnutek OPN in ga poslala pristojnim odločevalcem na državni ravni za pridobitev njihove zelene luči. Župan Janez Magyar je tako predvidel razgrnitev OPN spomladi 2022 in zatem tudi njegovo sprejetje, toda naletel je na oviro. Ves ta čas je največji kamen spotike pet hektarjev veliko kmetijsko zemljišče ob avtocesti in obstoječi industrijski coni na jugu Lendave, ki bi mu občina spremenila namembnost zaradi širitve industrijske cone. Gre za zemljišče v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga je imelo do prekinitve zakupne pogodbe v najemu Kmetijsko gospodarstvo Lendava. Kmetijsko ministrstvo namreč sledi mnenju sklada in je prižgalo rdečo luč spremembi namembnosti, saj da gre za zemljišče najvišje bonitete, ki so po zakonu trajno varovana. »Gre za degradirano zemljišče ob dveh infrastrukturnih objektih in avtocesti. Kje pa naj potem gradimo tovarne?« se cinično sprašuje župan, ki pripomni, da bi pričakovali rdečo luč za marsikatero drugo zemljišče, za to še najmanj.
Magyar poudarja, da je občina izenačila bilanco in zagotovila nadomestna kmetijska zemljišča, kar je doslej zmeraj zadostovalo, zato ocenjuje, da je v ozadju tudi politično nagajanje njemu, ker nima ustrezne strankarske izkaznice. »S tem ne škodijo meni, ampak vsem našim občanom in celotnemu lendavskemu gospodarstvu,« poudarja besen župan, ki opozarja, da je sprejetje občinskega prostorskega načrta ključno tudi za družbo Lek. Magyar pripomni, da sklad po zakonu niti ni naveden kot mnenjedajalec, zato niti ne bi smel biti vključen v postopek in gre v tem primeru za kršitev zakona. Na kmetijskem ministrstvu so nam na županove pomisleke in očitke postregli z birokratsko votlim odgovorom. Pojasnili so, da je lendavska občina v okviru postopka sprejemanja OPN na ministrstvo poslala šest vlog, do katerih se je ministrstvo vsakokrat opredelilo v smislu, ali so posegi z vidika varstva kmetijskih zemljišč sprejemljivi, pogojno sprejemljivi ali nesprejemljivi. »Za nesprejemljive posege je ministrstvo navedlo, zakaj poseg ni sprejemljiv. Ko na primer gre za poseg v odprt kmetijski prostor ali za poseg na zemljišča v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,« so na ministrstvu brez jasne obrazložitve zapleta.
Neskončne in drage študije
Veliko boljše volje so v beltinski občini, kjer župan Marko Virag verjame, da bodo ulovili rok za sprejetje OPN, in to kljub temu da jim je dodatna zahteva po izvedbi študije hrupa za leto dni podaljšala časovnico. »Velika večina spornih zadev je sedaj razčiščenih, ostaja nam le poplavna študija. Pričakujem, da bo OPN še letos razgrnjen,« napoveduje župan.
Tudi v Občini Kobilje pravijo, da imajo že vsa potrebna mnenja in čakajo le še na zadnjo kljukico. Župan Darko Horvat je tako konec januarja sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah prvotnega sklepa o začetku priprave OPN, ki izvira, tako kot pri vseh drugih občinah, iz daljnega leta 2007. Pridobiti morajo še odločbo ministrstva o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na okolje, nato pa sledi predložitev OPN občinskemu svetu.
Drugačna slika je v puconski občini. Kot pravi župan Uroš Kamenšek, so v fazi preverbe pobud, uskladitve zemljevidov in priprave hidrološko-hidravlične študije. Težava je, da so bili dodatno pozvani k pripravi študije plazovitih območij, saj je bilo celotno območje Krajinskega parka Goričko opredeljeno kot tako. »Realistično lahko pričakujemo, da roka 2026 ne bomo ujeli,« ocenjuje župan, ki posebej opozarja na izzive in nevarnosti pri zahtevah mnenjedajalcev po izdelavi različnih študij, kar postopek zavleče in zaradi pomanjkanja izvajalcev na trgu občine stane tudi do 100 tisoč evrov. Težave so tudi pri pridobivanju strokovno usposobljenih oseb za opravljanje del občinskega urbanista. Celoten strošek izdelave občinskega prostorskega načrta lahko nanese do pol milijona evrov, kar za majhne in finančno šibke občine ni malo denarja.
Kamenšek kakor tudi njegovi županski kolegi ob tem izrekajo pohvale na račun ministrstev, saj da so tam sedaj v postopkih sprejemanja OPN zares proaktivni in tudi medresorsko usklajevanje poteka na visoki ravni. »Upam, da bo ta proaktivnost zdržala vse do konca, res pa je, da postopki trajajo predolgo tudi zaradi občin,« priznava puconski župan. Kot primer navede številne pobude za spremembo namembnosti zemljišč iz kmetijskega v stavbno, hkrati pa tudi po zaslugi občin ostaja na njihovih območjih na desetine hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč.
