MPA

Redna državnozborska seja se je ta teden tradicionalno pričela z ustnimi poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu, med izpraševalci pa je bil tokrat tudi nekdanji član Golobovega Gibanja Svoboda Tine Novak. Pomurski poslanec, ki je prestopil k Demokratom Anžeta Logarja, je svojega nekdanjega strankarskega šefa soočil z zelo aktualno problematiko gospodarskih trendov, ki niso spodbudni zaradi neugodnega poslovnega okolja ter davčnih obremenitev. Kot je uvodoma poudaril, slovensko gospodarstvo drsi nazaj.

»Če si upamo pogledati Microsoft, SAB, OAKLE, operativne enote selijo iz Slovenije. Cisco deluje le še z minimalno prisotnostjo. A1 in Lidl selita vodenje čez mejo. PVC in Mercator vodijo kadri s sedežem na Hrvaškem. NLB gradi IT center v Beogradu, ne v Sloveniji. Perutnina Ptuj seli vodstveni kader na Hrvaško, Iskra seli proizvodnjo … To niso izolirani primeri, to je žal trend. Vsi ti vlagatelji in korporacije iščejo nekaj, kar Slovenija očitno ne ponuja več: predvidljivo poslovno okolje, spodbudno davčno politiko, učinkovito administracijo in podporne institucije. « je naštel Novak.

Premierju je nato zastavil konkretno vprašanje, kakšna ukrepe bo sprejela vlada, da ta trend zaustavi in ponovno zažene rast konkurenčnosti in bruto domačega proizvoda.

Mala Švica na področju farmacije

Golob se je odgovoru spretno izognil navedbi morebitnih ukrepov in kot ključen argument napovedal prihod nove več več sto milijonske tuje investicije, ki naj bi bila predstavljena v prihodnjih mesecih. »Vaš občutek, ki ga dobite, ko se gibljete v vaših krogih, ne odraža dejanskega stanja pri tujih investitorjih,« je navrgel svojemu nekdanjemu poslancu. Svoj odgovor je nato usmeril v povečanje proračunskih sredstev za znanost in inovacije, pohvalil sodelovanje z Renaultom in farmacevtskimi podjetji, ter zatrdil, da je Slovenija postala »mala Švica«, ki privablja vlagatelje zaradi znanja in predanosti slovenskih delavcev. Odgovor je zaključil z vrednotenjem, da se investitorji, ki pridejo samo zaradi nizkih davkov, tako ali tako ne zadržijo dolgo. Novak mu je v dopolnitvi predstavil jasen primer motivacijskega problema, ki tare visoko izobražene strokovnjake v Sloveniji. »Če inženir v Sloveniji prejema bruto 5.000 evrov, mu v žep ostane 3.000. V Zagrebu 3.200, v Beogradu 3.600, v Avstriji 3.200, v Nemčiji 3.300. Razlika znaša tudi do 600 evrov mesečno. To ni več razlika, to je signal – signal, da Slovenija sistematično razvrednoti delo in kaznuje točno tiste, ki bi jih morala nadgraditi,« je orisal poslanec.

Robert Balen

O potnih stroških in tujih delavcih

Golob je tudi glede tega pričakovano izbral obrambno držo. Trdil je, da bi bila razlika v neto plačah drugačna, če bi v izračun vključili neobdavčene prejemke za prevoz na delo – kar pa je v Sloveniji posebnost, ki jo mnogi vidijo kot del problema in ne rešitve, saj delodajalci z nadomestili kompenzirajo nizke bruto plače. Hkrati je dejal, da ni mogoče govoriti o neprivlačnosti Slovenije, če v državi dela več kot 150.000 tujcev. Tudi to nekako zamegljuje poanto, saj odsotnost domačih kadrov v določenih panogah ni dokaz privlačnosti, temveč simptom kadrovske krize. Ob tem si je premier privoščil še nekoliko nasprotujočo si opazko, da ni vsako delovno mesto enako kvalitetno in da si v Sloveniji ne želi nizko kvalificirane delovne sile iz daljnih azijskih držav. Ravno ta delovna sila pa tudi v Sloveniji danes v številnih panogah, kjer ni več domačih, niti kadrov iz bazena nekdanje Jugoslavije, omogoča nemoteno delovanje gospodarstva.

Poslanec Novak je za konec poudaril, da je zaskrbljen ravno zaradi padca BDP, saj da je »največji agregat, ki je prinesel k temu padcu, 5,1-odstotno zmanjšanje podjetij v osnovna sredstva, ravno tistih podjetij, ki bi naj dvignila višjo dodano vrednost iz trenutnih 66 na 100 tisoč evrov, kot smo se pogovarjali v začetku mandata. To je signal, ki je zaskrbljujoč in to je signal, ki je sprožen zaradi visoke obdavčitve dela.«