Jevšek in Novak pojasnjujeta, zakaj za sebeborski zadrževalnik v koheziji ni bilo prostora
Pomurski poslanec Tine Novak potezo obžaluje, saj da so bile s strani ministrov podane drugačne obljube.
Vlada je na seji prejšnji četrtek potrdila ukrepe, s katerimi bi pospešili črpanje evropskih sredstev iz programa aktualne kohezijske politike, pri čemer doslej ni bila uspešna. Slovenija se je namreč znašla med državami članicami, ki od 3,2 milijarde težke kohezijske pogače še niso prejele niti centa, razen za predfinanciranje. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek, se je tako v sodelovanju z drugimi ministrstvi lotilo sprememb programa, da bi vanj uvrstili čim več uresničljivih in hitro izvedljivih projektov, za katere se lahko počrpa evropski denar. Potihoma se je pričakovalo, da bi bil lahko med njimi tudi projekt sebeborskega zadrževalnika, ki je pogoj za gradnjo vzhodne soboške obvoznice.
O tej možnosti je lansko pomlad na Krajni na seji sveta pomurske razvojne regije spregovoril Jevšek sam, pobudo pa je ponovno ob koncu leta sprožil pomurski poslanec Tine Novak, ki je v tem mandatu vzpostavil delovno skupino za pospešitev celotnega projekta vzhodne obvoznice. Tako minister za naravne vire Jože Novak kakor Jevšek sta potrdila, da ta možnost obstaja in je stvar preučitve na medresorski ravni med obema ministrstvoma in še ministrstvom za infrastrukturo, ki je pristojno za celoten projekt vzhodne obvoznice, katerega del je tudi sebeborski zadrževalnik. Ocenjen strošek zadrževalnika, ki naj bi ga glede na sporazum sofinancirali tudi soboška in moravskotopliška občina, je narasel že na deset milijonov evrov, še pred tem pa se je preverjalo, ali bi bilo moč najti denar zanj v načrtu za okrevanje in odpornost. To je zaradi neulovljivega roka za izkoriščenje tovrstnih sredstev odpadlo. Zdaj je jasno, da tudi s kohezijskimi sredstvi ne bo nič.
Tine Novak: Dokaz, da finančna sredstva so na voljo
V naboru ukrepov v skupni višini 436,7 milijona evrov, ki ga je predstavil Jevšek, namreč sebeborskega zadrževalnika ni. Se je pa našel alternativni vir za pričakovani center za protipoplavno zaščito, ki je predviden na območju Berek v Murski Soboti v bližini vojašnice. Projekt je, kot smo poročali, naletel na oviro v obliki potrebne celovite presoje vplivov na okolje pri spremembi prostorskega akta soboške občine, zato je postalo jasno, da prvotno predvidena sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost ne bodo pravočasno izkoriščena. Iz kohezijskega vira bo sedaj šlo v ta namen pet milijonov evrov. Izostanek sebeborskega zadrževalnika je negativno presenetil tudi poslanca Novaka, ki obžaluje, da obljubljena kohezijska sredstva niso namenjena pospeševanju tako pomembnega projekta za poplavno varnost in tudi za prometno infrastrukturo z gradnjo obvoznice. »Medtem ko se sedaj namenja približno 32 milijonov evrov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v porečju Savinje, bi za sebeborski zadrževalnik potrebovali bistveno manjša sredstva. To jasno dokazuje, da finančna sredstva so na voljo,« še opozori pomurski poslanec.
Kako odločitev pojasnjujeta ministrstvi
Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj ter tudi na pristojnem ministrstvu za naravne vire in prostor pojasnjujejo, da evropska kohezijska politika financira projekte le na prioritetnih območjih porečij Savinje, Drave in Vipave, kjer potekajo že začete investicije. Ravno tako poudarjajo, da morajo ukrepi, ki prejmejo kohezijska sredstva, izkazovati najvišjo stopnjo pripravljenosti, v primeru sebeborskega zadrževalnika pa tudi ni zagotovljena celovita obravnava porečij, kar je bil eden od prednostnih kriterijev pri izboru projektov. Ob tem se upravičeno poraja vprašanje, če torej za vključitev sebeborskega zadrževalnika že od začetka ni bilo niti najmanjših možnosti, zakaj sta oba ministra ves ta čas pošiljala drugačne signale?
