Jure Kljajić

Slovenski sociolog in publicist Tomaž Mastnak je nedavno gostoval v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Na predavanju z naslovom Hudi časi, vedro čelo je spregovoril o svetu, v katerem živimo. Naslov predavanja se je navezoval na verz ene od pesmi Otona Župančiča, ki pravi 'Daj mi srce tako - hudi časi, vedro čelo, jasno uro vsako.' »Splošno mnenje je, da so časi hudi. Nekateri pravijo, da so čudni, zanimivi, težki, vsi pa se strinjamo, da to ni normalen čas,« je predavanje začel govorec in dodal, da nekateri sedanjost primerjajo z apokaliptičnim časom.

Mastnak spomni, da imamo štiri apokaliptične jezdece. »Prvi je epidemija. Eno smo preživeli, nam pa že obljubljajo naslednjo. Potem imamo vojno, pri kateri je vprašanje, ali že gre za tretjo svetovno vojno ali ne, nato lakoto, ki v zahodnem svetu še ni tako izrazita, ampak trka na vrata. Četrti pa je tisti, ki jezdi na belem konju, da bi zmagal in prevzel oblast v svetu. Interpreti ga prikazujejo kot antikrista, predstavlja lažno vero in lažno rešitev in to v našem svetu predstavlja liberalizem,« je dejal Mastnak. Apokaliptičnih podob smo po njegovih besedah vajeni in se jih po svoje oklepamo, da se nam ni treba soočiti z neznanim, ki se rojeva v svetu in vedno bolj vpliva na dogajanje okrog nas. 

Vse manj demokracije na Zahodu 

Če želimo vedeti, kaj je novo, je treba najprej razumeti, kaj je staro in propada. Po njegovih besedah pri tem obstaja več odgovorov, odvisni so od tega, ali govorimo o kratki ali dolgi časovni perspektivi. Po najkrajši se končuje svetovna ureditev, ki se je vzpostavila s koncem hladne vojne, torej unilaterizem. »Gre za obdobje, v katerem je zmagal zahodni svet in so Združene države Amerike postale edina velesila. To se končuje in nastaja svet, v katerem bo o reševanju skupnih zadev na planetu odločalo več držav oziroma v idealni varianti vse države, ki kot zagovornice multilaterizma nastopajo kot suverene države.«

Če pogledamo dlje nazaj, je nadaljeval, lahko rečemo, da se končuje tudi svetovna ureditev, ki se je oblikovala po koncu druge svetovne vojne. Torej svet, kjer so kot hegemon nastopale ZDA in kjer je poleg zahodnega kapitalističnega sveta obstajal tudi socialistični kot neka protiutež. »Ideološko, kulturno, politično, celo diplomatsko iniciativo so imele zahodne države. To je obdobje vladavine liberalizma, ki se končuje.« Tako kot se končuje tudi ureditev, ki je bila vzpostavljena po prvi svetovni vojni. Značilnosti te so, da so v politiko vstopali privatni poslovni interesi, da je skušala izbrisati vse alternative obstoječemu zahodnemu političnoekonomskemu sistemu, pa tudi, da je v ta sistem vkomponirala vojno in vojaške spopade.

Ines Baler

Mastnak je razlagal, da če gremo še dlje v zgodovino, nekateri pravijo, da se končuje obdobje industrijske družbe. »Rezultat evropske vojne je, da bolj škodi Evropi, kot da bi uspela doseči svoj cilj. Evropa se deindustrializira. Drug vidik je vezan na način obvladovanja in kontrolo podrejanja prebivalstva. Industrijska družba je imela specifičen način podrejanja prebivalstva, ki se je izčrpal, in se uvaja kontrola nad celotno družbo. Kako je to videti, smo videli pod covidnim režimom,« pove sociolog, ki pristavi, da osebe, ki govorijo o koncu industrijske družbe, navadno pozabijo, da je ta družba nastala hkrati z demokratičnimi političnimi revolucijami. Zlasti na zahodu pa da je vidno, da je demokracije vedno manj in je vedno bolj zadušena. 

Še daljša perspektiva nakazuje, da se končuje človeštvo, kakršno smo poznali doslej. »Ta vidik nima primerjave v zgodovini in je povezan z izjemnim razvojem znanosti, zlasti tiste, ki raziskuje človeške možgane, in z idejami, kako znanost aplicirati,« razlaga Mastnak, ki nadaljuje, da pri tem obstajata posthumanistična in transhumanistična ideja. Ena želi po pripovedovanju govorca človeka podrediti sofisticirani novi tehnologiji, druga pa želi tehnologijo vklopiti v človeka in s tem povečati njegove zmožnosti in sposobnosti. Hkrati s tem se po njegovih besedah pojavlja nova generacija zdravil oziroma cepiv, ki posegajo v genski zapis človeka. »Nastajajo spremembe, ki imajo negativen naboj, in zato lahko govorimo o hudih časih,« je končal prvi del predavanja.

Privilegiran, da živi v teh turbulentnih časih

Drugi del se je navezoval na vedro čelo. To Tomaž Mastnak vidi kot simbol odpora proti temu, da se negativne spremembe izpeljejo. »Spremembe vsiljujejo globalistične elite, tako da jih skušajo sistematično in metodično zamoriti, demoralizirati, vzeti veselje do življenja in veselje samo.« Med načine demoralizacije prišteva uvajanje vladavine strahu. »Gre za samodestruktiven strah, ki človeka pripravi do tega, da sprejema tisto, kar ga ogroža. Boji se rešitve pred negativnimi pritiski,« pojasni. Kot vidike demoralizacije je navedel še vsakodnevno šikaniranje, nižanje življenjskega standarda, uničevanje zdravja in zdravstvenega sistema, večanje družbenih razlik in enakosti. »Velike družbene razlike so povezane z vedno večjo aroganco vladajočih elit. Te na očeh vseh nas nagrajujejo neznanje, neumnost, nesposobnost, korupcijo, krajo, laganje in kriminal. Na koncu se zaničuje resnica, prikrivajo dejstva in zavrača logično mišljenje,« je poudaril.

Nujno si je po njegovih besedah prizadevati za to, da nam je vedno jasno, kaj se okrog nas in z nami dogaja. »V zgodovini sta bili vedno cenjeni vrednoti vednost in spoznanje, vendar nikoli nista bili pod takim pritiskom kot danes.« Po njegovem mnenju se povečuje cenzura, toda ne tista iz starega sistema, ampak privatizirana cenzura, ki jo izvajajo zasebne korporacije. »Ta cenzura je popolna samovolja, proti kateri ni obrambe.« Meni, da je vzpostavljena tudi popolna kontrola medijev, skozi katere se ne širijo informacije, temveč po njegovo zgodbe, ki povedo, kaj moramo verjeti, da se dogaja. S temi prijemi naj bi se ustvarjalo enoumje. Obstaja pa še manipulacija percepcije. 

Ob koncu se je navezal še na to, da sta z nami že od prej informacijska in psihološka vojna, pojavila pa se je še kognitivna. »Gre za koncept vojne, ki je bil razvit v okviru zveze NATO. To je vojna, ki kot svoj predmet definira človeške možgane in človeškega duha, njen cilj pa je obvladati človekove misli.« Skupna značilnost vseh treh vojn je, meni Mastnak, da niso usmerjene proti zunanjemu sovražniku, ampak proti nam. Zaradi vseh sprememb je treba imeti jasno uro vsako, je ob koncu še enkrat omenil verz slovenskega pesnika. Sociolog se kot družboslovec čuti privilegiranega, da živi v teh turbulentnih časih. »Dolgo sem živel v Ameriki in videl, kako pred mojimi očmi propada družba. Pomembno je, da vidimo, kaj se dogaja, se iz tega kaj naučimo in ustavimo negativne trende.«