Jure Kljajić

Na minuli seji državnozborske komisije za narodne skupnosti so poslanci, člani delovnega telesa, obravnavali predlog zakona o visokem šolstvu, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila vlada. V razpravi sta se z zanimivim predlogom in tehtnimi argumenti oglasila tudi poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath in Dejan Süč iz vladajoče Svobode. Kot je izpostavil Horvath, na narodnostno mešanem območju Prekmurja nimamo visokošolskega zavoda, kar je po njegovi oceni "velik hendikep za naše območje", zato je na prisotnega državnega sekretarja Urbana Kodriča iz ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije neposredno usmeril vprašanje, če resorno ministrstvo razmišlja v tej smeri, saj da bi visokošolski program "dal višji status tako madžarski skupnosti, kakor celotnemu narodnostno mešanemu območju Prekmurja". Pobudi je sledil tudi njegov poslanski kolega Süč, ki ravno tako prihaja iz Lendave. Potrebo po visokošolskem programu v Lendavi je dodatno utemeljil z argumentom, da ravno na tem območju ta hip v režiji Leka poteka največja neposredna naložba v zgodovini države, kjer bo kakovosten kader potreben. Kodrič jima razumljivo neposrednega in takojšnjega odgovora ni mogel dati, je pa povedal, da Prekmurje z Lekovo investicijo doživlja gospodarski bum in je "prepričan, da bodo tudi ostale institucije sledile in se razvijale na tem območju".

Pot do koncesij v Prekmurju

Kaj bi lahko to pomenilo? Predlog zakona o visokem šolstvu obširno ureja tudi področje podeljevanje koncesij v visokem šolstvu, zato bi bilo za pričakovati priložnost o vzpostavitvi ponudbe visokošolskih programov na območju Pomurja v takšni obliki po sprejemu zakona. Res pa je, da je ravno glede ureditve tega področja do zakonskega predloga bilo precej kritično Regijsko študijsko središče v Celju. Kot so navedli v mnenju, ki so ga posredovali v državni zbor, zakon med merili za izbor koncesionarja sicer omenja regijski vidik, ampak da regijski pomen ni upoštevan že v osnovnem postopku dodeljevanja koncesij, kjer so pogoji za razpis koncesije vezani izključno na ugotovljeno potrebo v okviru javne službe.

Jure Klobčar

"Takšna ureditev pomeni, da se potreba po študijskih programih presoja centralizirano in z vidika obstoječih javnih univerz, brez sistemskega upoštevanja posebnosti in potreb posameznih regij, kjer teh univerz sploh ni. Regijski vidik torej ni podlaga za razpis koncesij, temveč zgolj dopolnilno merilo, ko je postopek že v teku," so opozorili in ob tem predlagali, da se v zakonska določila vključi tudi regijski razvoj kot enakovreden kriterij za razpis koncesij, tako za zavode z javnim kot zasebnim ustanoviteljem, saj bi to omogočilo pravičnejše načrtovanje in izvajanje visokošolske dejavnosti v skladu z Resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva do leta 2030, ki vlogo visokega šolstva pri skladnem regionalnem razvoju posebej izpostavlja. "V nasprotnem primeru je v regijah, kjer ni javnih univerz in kjer koncesionirani programi predstavljajo jedro visokošolske ponudbe, pričakovati resno osiromašenje dostopa do javno financiranega študija in posledično nazadovanje regijskega razvoja," so še podčrtali.

Podpirajo tudi v Leku

Za mnenje o pobudi smo ob robu srečanja Pomurske gospodarske zbornice in Štajerske gospodarske zbornice na lokaciji lendavskega Leka povprašali tudi Simona Rečnika, direktorja Trdnih izdelkov in člana vodstvenega tima Sandoz Slovenija. Kot je dejal, "v Leku toplo pozdravljajo pobude, ki krepijo pripravljenost tega okolja za spopadanje z izzivi prihodnosti in ustvarjajo poklice prihodnosti." Morda pa bo kljub temu, četudi zakonsko določilo ne bo korigirano, pobuda Horvatha in predvsem Süča, poslanca vladajoče Svobode, iz katere izhaja tudi resorni minister Igor Papič, naletela na plodna tla.