PIXABAY

Nedavno je voditeljica na Valu 202 naštevala, katere novinarske vsebine hranijo njeni kolegi iz multimedijskega centra nacionalne televizije. Naštela je dokumentarne filme o nacizmu in Hitlerju, rasističnem gibanju ku-klux-klan, ki se spet vzpenja v ZDA, ter o zgodovini vojne v Ukrajini in konflikta na Bližnjem vzhodu. Kmalu se je opravičila, ker našteva le oddaje z radikalnimi vsebinami. Vseeno, je še rekla napovedovalka, to je pač izraz časa, v katerem živimo. Očitno se iz zgodovine vedno znova naučimo le to, da se nismo iz nje nič naučili.

Po vsej Evropi se vlade obračajo v desno. Finska, Grčija, Italija, Nizozemska, Slovaška, Španija. Evropski premik v desno vpliva na vse, od podnebne politike do migracij ter pomoči Ukrajini in Palestincem. Ker danes zmagujejo politiki, med drugim odkrito sovražni do migrantov, islama in EU. »Geert Wilders je za EU najhujša mora,« so v bruseljskem biltenu Politico zapisali po zmagi Stranke za svobodo na volitvah na Nizozemskem. Niti ni pomenljivo, kdo je pohitel s čestitkami Wildersu. Nemška AfD, Viktor Orban in flamski nacionalisti. Naslednje leto so volitve v Evropski parlament. Wildersov uspeh je še eno znamenje, da se bo na evropskih volitvah junija 2024 evropska trda desnica bržkone še okrepila.

Izidi letošnjih volitev v več evropskih državah niso presenečenje. Že od leta 2018 so v Evropi levosredinske stranke razdrobljene. Od takrat sta na stari celini prevladujoča volilna izbira konservativizem in desni populizem. To je postal politični trend, ki zaznamuje velik del celine in ni več omejen samo na postkomunistično vzhodno Evropo. Vzroke za zasuk v desno veliko političnih analitikov pripisuje vse bolj nezadovoljnemu, jeznemu volilnemu telesu. Razlog? Ker je Evropa po njihovi oceni talka vsega, kar se dogaja v svetu.

Ena največjih težav današnjega časa je politika, ker sposobni ljudje sploh ne vstopijo v politiko, ker jih je sram, kaj je postala politika. Drži, četudi je to izjavil Donald Trump.