Osebni arhiv

Pomelaj, zadruga za razvoj podeželja iz Male Polane, je v prvi polovici avgusta začel izvajati projekt Roke v prepletu: med ličjem, vrbo in lesom. Z njim so uspešno kandidirali na razpisu BIZI Rokodelci Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, namenjen ohranjanju in razvoju rokodelstva, v želji po krepitvi rokodelskih kompetenc, medgeneracijskem prenosu znanja ter dostopnosti tradicionalnih znanj širši javnosti z izvedbo neformalnih usposabljanj in delavnic, obenem pa so želeli spodbujati sodelovanje med tradicionalnimi rokodelci in sodobnimi ustvarjalci. 

Prvi del projekta, ki je v celoti vreden slabih 32 tisoč evrov, od tega je 30 tisočakov prispevalo pristojno ministrstvo, je dal poudarek pletenju z vrbovo šibo. K sodelovanju so povabili pletarja Kolomana Gomboca, ki ima certifikat Art&Craft in je pet dni intenzivno prenašal svoje znanje na šest udeleženk delavnic. Kot je povedala direktorica Pomelaja Sara Köleš Ribeiro, v zadrugi nimajo zaposlenega pletarja z vrbovo šibo, zaradi česar se je pojavil primanjkljaj, tako da je bilo poučevanje zelo dobrodošlo. Projekt se je nadaljeval z rokodelskimi delavnicami pletenja izdelkov iz koruznega ličja. Na programu so tri dvourne delavnice, ena je bila v začetku meseca v Mali Polani, druga ta teden v Lendavi, tretja pa bo 1. oktobra v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Namenjene so različnim ciljnim skupinam, tako otrokom, mladostnikom, starejšim kot ranljivim skupinam. 

Osebni arhiv

Pleten izdelek

V tretjem sklopu projekta, ki je bil zasnovan kot učna delavnica, je šlo za sodelovanje med rokodelci in oblikovalko, pri čemer je bil pomemben vidik prenos znanja. »Povabili smo oblikovalko Darjo Malešič, nosilko certifikata Art&Craft, s katero že dalj časa sodelujemo. Po raziskavi trga je izbrala izdelek, ki smo ga v projektu razvijali, nato pa smo ga nadaljevali s skupnim delom. Ko je izdelala skico, smo šli v mizarsko delavnico, da se je izdelal leseni model, sledilo pa je pletenje. Poudariti velja, da je oblikovalka pridobila veliko znanja, po drugi strani pa so tudi naše rokodelke spoznale celoten proces oblikovanja izdelka,« pove Köleš Ribeirova. V tem delu projekta je sodelovala še lesostrugarka Paulina Šterman Vnuk, prav tako nosilka certifikata Art&Craft, ki je za končni izdelek iz semen drena izdelala ročaje. Znana je po nakitu, ki ga izdeluje iz teh semen. »Zanjo je bil to nov učni poligon, veliko znanja pa smo pridobili vsi vključeni, torej skupina pletark, oblikovalka in lesostrugarka.«

Projekt se bo končal prvega oktobra, ko bodo ob 17. uri v Pomurskem muzeju Murska Sobota odprli strokovno zasnovano razstavo z naslovom Pletenje časa: prenos tradicije v sodobnost. Na ogled bo vse do 3. novembra, obiskovalci pa bodo spoznali razvoj pletarske obrti skozi čas in sodobne interpretacije tradicionalnega pletenja iz koruznega ličja. Etnologinja Jelka Pšajd je pripravila tudi strokovno študijo o pomenu pletarstva v Prekmurju, ki bo zajeta v izdanem katalogu.

Osebni arhiv

Po besedah direktorice bo v razstavi prikazan celoten proces pletenja, od koruznih semen do končnega izdelka. Več poudarka so dali tudi Dolinskemu, saj se je na tistem območju ohranila specifična tehnika pletenja, ki jo v Pomelaju še vedno ohranjajo. Ogledali si boste lahko tudi orodje, pripomočke, ki se uporabljajo, izvirne muzejske predmete, fotografije in video gradivo, pletarka pa bo obenem skrbela za tehnični prikaz. Razstava bo z etnološko študijo delovala kot prenos znanja k širši in strokovni javnosti, prikaz zgodovinske vrednosti pletarstva v kombinaciji s sodobnimi izdelki pa bo namenjen ozaveščanju o pomenu ohranjanja, razvoja in interpretacije rokodelstva. 

Ne glede na to, da se bo projekt z odprtjem razstave končal, bodo podobne aktivnosti v Pomelaju potekale naprej. »Pomemben vidik projekta pa je znanje, saj ga vsak udeleženec v veliki meri nese s seboj,« poudari Sara Köleš Ribeiro. Ob koncu je napovedala še, da bodo letos decembra ponudili brezplačen tečaj pletarstva, saj si želijo to dejavnost v javnosti popularizirati, ker je preveč dragocena, da bi šla v pozabo.