Jure Kljajić

Moker in težek sneg, ki je minuli petek prekril severovzhod Slovenije, je povzročil popoln kolaps tako na cestni kot električni infrastrukturi, predvsem zaradi podrtih, izruvanih in polomljenih dreves. 

Matjaž Küčan

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo v snegolomu podrtih med 50 in 60 tisoč kubičnih metrov drevja, kar sicer predstavlja približno 5 odstotkov rednega letnega poseka, bolj prizadeta pa so bila območja med 250 in 400 metri nadmorske višine, kjer je bil sneg najtežji. Med bolj prizadetimi območji so haloški del, spodnji del Slovenskih Goric in del Goričkega, na zadnjem območju je podrtih, polomljenih ali močno nagnjenih med 10 do 15 tisoč kubičnih metrov drevja, je povedal Igor Kopše, vodja mariborske območne enote ZGS. 

Damjana Nemeš

Ob cestah in daljnovodih

Določena območja, med drugim zahodno Goričko, so bila med bolj prizadetimi, za celotno območje severovzhodnega dela države pa velja, da je največja škoda nastala predvsem ob gozdnih robovih in linijskih infrastrukturnih objektih, kot so ceste in daljnovodi. V notranjosti gozdov, ko je govora o gozdnem sestoju, drevju in divjadi, pristojni večje škode niso zaznali, izruvana ali podrta so bila le posamezna drevesa listavcev, na Goričkem pa je bil najbolj prizadet rdeči bor, kjer so se polomili vrhovi ali celotne krošnje. 

Damjana Nemeš

Vprašanje, ki se je ob tem ponovno zastavilo, je, ali bi se dalo številne poškodbe predvsem na elektroenergetskem omrežju preprečiti. Kot je povedal Kopše, enoznačnega odgovora ni, saj takšnih vremenskih ujm ni mogoče preprečiti. »Bi se pa škodo zagotovo dalo omiliti z bolj ažurnim, doslednim in sprotnim obsekavanjem ter vzdrževanjem gozdnega roba.«

Matjaž Küčan

Med rešitvami, ki jih ZGS še navaja, je redno vzdrževanje tras, kjer so postavljeni drogovi z žicami, pri čemer mislijo na posek oslabelih in nagnjenih dreves ob trasi. »Na najbolj izpostavljenih območjih je smiselno električno omrežje speljati tudi pod zemljo namesto po zraku,« še odgovarjajo na ZGS.

Jure Kljajić