Rok Šavel

V Moravskih Toplicah poteka tradicionalno že 28. dvodnevno posvetovanje pod okriljem Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), ki ga ta organizira skupaj z Znanstveno-raziskovalnim središčem Bistra Ptuj in v soorganizaciji Fakultete za strojništvo, Univerza v Mariboru, ter Elektroinštituta Milan Vidmar. Program dvodnevnega posveta, ki se odvija v Hotelu Ajda, je razdeljen na štiri panele - ravnanje z odpadki ali upravljanje z viri, učinkovita energetska izraba odpadkov, podnebne spremembe in krožno gospodarstvo ter okoljska komunikacija v javni sferi in novih komunikacijskih formah. Letos so si za slogan posveta izbrali »SLOVENSKA OKOLJSKA MODERNIZACIJA IN ZELENI PREHOD « Ali zelenemu prehodu v EU pojenja sapa?

Največji okoljski posvet v Sloveniji

Po besedah predsednika ZEG in prvega moža organizacijskega odbora posveta Karla Lipiča, letos na posvetu sodeluje 26 predavateljev in 14 dodatnih govorcev na okroglih mizah, sicer pa posvet spremlja več kot 170 udeležencev, kar pomeni, da gre za največji posvet s področja okolja v državi. Tako kot vsako leto je tudi letos na prvi dan posveta potekala tiskovna konferenca, kjer so nosilci posameznih panelov spregovorili o tematikah, ki jih obravnavajo v teh dneh v Moravskih Toplicah. Med njimi so bili priznana klimatologinja iz ljubljanske biotehniške fakultete Lučka Kajfež Bogataj, direktor podjetja Publikus Igor Petek, Filip Kokalj iz fakultete za strojništvo, Andrej Lukšič iz fakultete za družbene vede, Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ter Sebastjan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije.

Rok Šavel

Uredba na vladi še pred prazniki

V ospredju tiskovne konference je bila predvsem potreba po izgradnji sežigalnic, ki se je posebej izkazala po februarskem katastrofalnem požaru komunalnih odpadkov v regijskem centru v Puconcih. Bolte je priznala, da je bil požar v Puconcih "eden izmed ključnih momentov, ki je privedel do tega, da je treba zagotoviti takojšnjo obdelavo tovrstnih odpadkov". Kot je namreč znano, Slovenija na področju sežiga odpadkov ni samozadostna in je v celoti odvisna od tujine pri izvozu teh odpadkov, a vrata v tujino se nam vse bolj zapirajo. Napovedala je, da bo še ta mesec sprejeta uredba o sežigu odpadkov, ki bo pravna podlaga za razpis koncesije in izbor koncesionarja, ki bo izvajal sežig. S tem bo seveda prišlo tudi do izgradnje sežigalnic - predvideni sta v Mariboru in v Ljubljani. Po njenih napovedih si prizadevajo, da bo do izbora koncesionarja prišlo še letos ali najpozneje v začetku naslednjega leta. Bolte je sicer pritrdila, da bo trajalo 5-7 let, da pride do izgradnje nove sežigalnic, zato bodo, tako kot so se tudi dogovorili, kmalu v okviru ministrstva objavili skupno javno naročilo na evropskem portalu za iskanje ponudnika, ki bo v štiriletnem obdobju izvažal problematične komunalne odpadke iz regijskih centrov v tujino. Zupanc je ob tem opozoril, da požar v Puconcih ni bil zadnji v Sloveniji. "Dokler bomo skladiščili tovrstne odpadke, se bodo ti požari pojavljali. Vprašanje je samo, kje in kdaj bo naslednji," je povedal prvi mož komunalne zbornice.

Na posvetu so sicer izoblikovali tudi potrebne ukrepe za vsakega izmed panelov, v smeri krepitve področja ravnanja z odpadki, ponovne uporabe in preprečevanja nastajanja odpadkov. Ukrepe bodo posredovali vsem odločevalcem. Kot je ob koncu tiskovne konference poudaril Lipič, bodo njihovi napori trajali še vsaj toliko časa, da pride do izgradnje termičnih objektov v Mariboru in Ljubljani. "Nekateri nas imenujejo sežigalniško gibanje, ampak mi se zavzemamo za kvaliteto življenja in bivanja ... da vemo, kaj in kam z odpadki," je podčrtal Lipič.

Rok Šavel