Potopis: Obiskala kar sto držav
Dopusti so na vrhuncu, sama pa sem se pravkar vrnila s potovanja v mojo zadnjo, 50. državo Evrope, Moldavijo, hkrati pa je to tudi moja 100. obiskana država na svetu.

Ljudje radi praznujemo okrogle obletnice, zato tudi sama pišem ta sestavek, da podoživim, da se spomnim in skupaj z bralci proslavim ta dvojni okrogli jubilej svojih potovanj.
Praznovanje v kleti Cricova
Če hočem ali ne, kakšno naključje, da sem v Moldaviji, ki je najbolj znana po vinski kleti Cricova, ki jo je obiskalo in v njej praznovalo kar nekaj pomembnih ljudi, kot npr. Jurij Gagarin, ko se je vrnil iz vesolja, ruski predsednik Vladimir Putin je tukaj praznoval 50. rojstni dan, ob njiju pa še mnogi drugi državniki in pomembneži. Obisk Cricove je bil torej zame edinstveno doživetje. Klet je razvejana veriga podzemnih nekdanjih rudniških rovov dobrih 60 metrov pod površjem v dolžini 100 kilometrov, kamor lahko prideš organizirano z vozilom. Tu vozijo tovornjaki, kombiji, električni vlakec, tu so prostori za shranjevanje sodov, steklenic, pa laboratoriji, kjer delajo delavci pri obračanju steklenic, saj po preizkušeni francoski metodi slovijo po izvrstnem šampanjcu. Tu sta temperatura in vlaga idealni za ohranjanje vina. Tu so tudi imenitne sobe za degustacijo, intimni separeji, kapelica, prostor za arhivska vina ... Pravcato mesto pod zemljo. In tukaj praznujem z meni drago osebo, prijateljem Andrejem. Njegova zasluga je, da sem v Moldaviji, saj sem obisk načrtovala že nekaj časa, pa pri agencijah ni bilo dovolj prijav, zato sva potovala z avtomobilom in v lastni režiji. Ob vrhunski kapljici torej nazdraviva, kot se spodobi, in obujava spomine izpred 30 let, ko sem začela potovati.

Pot in način življenja
Sprva so potovanja bila spontana, z različnimi nameni, planinarjenja, izleti, romanja, kasneje pa bolj načrtni ogledi z agencijami, največ pa v lastni režiji. Sčasoma so se potovanja sprevrgla v moj način življenja, saj je moja filozofija, da če delaš, si priden, skromen, moraš poskrbeti zase, za svoj hobi, za polnjenje baterij. Ljudje smo različni in eni več dajo na modo, na gastronomijo, lepe avtomobile, hiše, meni pa največ pomenijo doživetja. Sem povprečen človek in vem, da potrebujem dom, avto, osnovne materialne dobrine, brez katerih se danes ne da funkcionirati, vendar vse bolj skromno, toliko, da zadovoljiš tem potrebam. Moja strast so potovanja. Ljubim življenje, lepote sveta, delo človeških rok, naravne lepote, posebnosti, predvsem pa ljudi. Različni smo in ni vseeno, kje živiš, po drugi strani pa smo si podobni, vsi željni ljubezni, spoštovanja, dobre besede, pravičnosti.

Ja, 100 držav na svetu, od tega vseh 50 evropskih, biti na vseh kontinentih, vključno z Antarktiko, je zame veliko bogastvo, ki mi ga ne more nihče vzeti. Ponosna in srečna sem, saj so mi prav potovanja veliko dala. Na njih sem se učila potrpežljivosti, tu sem se kalila v odnosih, večkrat sem bila lačna, žejna, neprespana, bilo mi je vroče, mrzlo, bila sem premočena, utrujena, pa kljub temu sem se obogatena zmeraj vračala in ponovno spet odhajala. To so romanja z vsemi vzponi in padci. Večkrat je bila potrebna silovita moč, energija, volja za izpeljavo poti, ideje, vendar se je zmeraj izplačalo.

Evropa
Vsaka evropska država je poglavje zase, pa vendarle so tesno povezane in odvisne druga od druge. Drugače ne morejo funkcionirati in ta povezava je pravi blagoslov. Ponosni smo lahko na bogato preteklost, korenine, vrednote, vero, vse to, kar nas je ohranilo in smo dolga stoletja v teh pogledih bili zgled drugim celinam. Naš razvoj, naš napredek, inovativnost, umetnost, vse še dodatno blagoslovljeno z naravnimi lepotami, je šlo do vrhunca. Trenutno smo se ustavili. Iščemo pot naprej, stagniramo in Evropa se je postarala. Utrujena je od vsega in več ne ve, kaj bi. Vsega je preveč, tempo je hiter, izgubljamo pa smisel in vrednote, vidi se tudi naša razvajenost. Kot popotnica pa v Evropi vendarle vidim notranjo globino, moč, vero, ljubezen, vso bogastvo in lepote, ki jih imamo, da jih na novo osmislimo in ponovno zasijemo v svetu s svojim zgledom, poštenostjo in močjo.

Severna in Južna Amerika, Antarktika
Severna Amerika z bogatima državama, predvsem ZDA, ki vplivajo na ves svet, njihov človek pa velikokrat živi slabše kot evropski. Na drugi strani pa imajo bogataše, ki prekašajo rekorde. Vsakogar očara naravna lepota Niagarskih slapov, ogromnih prostranstev, številnih jezer in gozdov Kanade, pa lepih mest, nebotičnikov, bogate mehiške kulture starodavnih ljudstev Aztekov in drugih.
Južna Amerika je kontinent, kjer je pisana množica držav, od mogočne Brazilije, Argentine, Čila, Peruja, Bolivije do lepot Andskih gora, vse do Patagonije, ki je doživljala vzpone in padce, sprejemala mnoge ljudi in jim omogočila, da so izrazili svoje talente in tukaj našli svoj dom.
Za najmanj priljubljen kontinent na svetu velja Antarktika, kjer so pogoji za življenje najbolj kruti in nevarni, kjer ni stalnih naseljencev. Kontinent je namenjen izključno za znanstvena proučevanja, zame pa je obisk bil resnična pravljica.

Azija
Ogromna Azija, največja celina, ki doživlja vzpon in preporod. Tu so velike države, kot so Kitajska, Indija, Japonska, Indonezija ..., in bližnjevzhodne države, pa države nekdanje Sovjetske zveze ... Je velik šopek, ki sem ga nabrala. Tu je najmogočnejše gorstvo na svetu, Himalaja, kjer sem se tudi sama preizkusila in dosegla osebni rekord, to je vzpon na šesttisočaka. Pisana raznolikost narodov, ver, kultur, ki daje upanje in preveša moč sil, ki vladajo svetu. Njen potencial so ljudje.
Afrika
Zame najmanj obiskan kontinent je Afrika. Potrgala sem najbolj žlahtno cvetje Namibije, Tanzanije z Zanzibarjem, Južnoafriške republike, Bocvane, Zimbabveja, Madagaskarja, Maroka, Egipta ... Kontinent, ki ga še zmeraj izkoriščajo bodisi domači oblastniki ali tujci. Dežele z veliko bogastva, ki žal gre v napačne roke, z revnimi ljudmi, ki še čakajo na vzpon, na boljše življenje, le pomoč v nasvetih in pravi usmeritvi jim je potrebna.

Avstralija z Oceanijo
In najbolj oddaljeni kontinent, Avstralija z Oceanijo in Novo Zelandijo. O njih vemo malo, tam nekje daleč so ... Pa vendar jih je vredno obiskati. Dežele, ki ljudem omogočajo življenje brez večjih pretresov, če le znaš kaj delati, jih sprejmeš in se vklopiš.
Obrnila bom novo poglavje v knjigi mojega življenja za naslednjih 100 držav oziroma dve manj, ker jih ni toliko. S ponosom pa sem to predstavila, saj sem vsako potovanje pošteno plačala, včasih se tudi marsičemu odrekla. Za vsako potovanje sem živela. S tem sem dokazala, da je povprečnežu, če ima pravi cilj, tudi pot do velikih dežel omogočena. Več dejanj in manj besed je moj moto, pa ne samo pri potovanjih, pač pa tudi v vsakdanjem življenju. Dobro pa se zavedam, da je nad vsem On, ki je vse to ustvaril, ki skrbi za nas, ki nam daje najboljše.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
