Jure Kljajić

Napovedi vremenoslovcev o izraziti ohladitvi so se uresničile. Hladna vremenska fronta je v nedeljo zajela Slovenijo, v ponedeljek zjutraj so se temperature po domala celotni državi spet spustile pod nič stopinj in povzročile dodatne skrbi sadjarjem. Zaradi toplega vremena februarja in marca je vegetacijski razvoj prehiteval za 10 do 14 dni, teoretično pa lahko vse temperature, nižje od –1 stopinje Celzija pri cvetočih rastlinah in –1,5 stopinje Celzija pri še zaprtih cvetovih, povzročijo poškodbe plodičev oziroma cvetov ali mladih poganjkov pri jagodičju, je opozorila kmetijska stroka.

V severovzhodnem delu države, torej tudi v Pomurju, je bilo v primerjavi z drugimi kraji po Sloveniji ponedeljkovo jutro, ki je bilo med najbolj hladnimi ta teden, manj mrzlo. Temperature so se gibale od –3 do 0 stopinj Celzija. Kot so pojasnili strokovnjaki, je poškodovanost rastlin zaradi nizkih temperatur odvisna od sadne vrste in sorte, njenega razvojnega stadija in predvsem obdobja trajanja nizkih temperatur.

Kot je povedal Miran Torič, specialist za vinogradništvo, sadjarstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota, so bile temperature v Pomurju mejne. »Osebno sem optimističen in mislim, da niso nastale hujše posledice, seveda pa je vse odvisno od faze razvoja. Ostajamo torej previdni, pravo stanje pa se bo videlo čez kakšen mesec dni. Imeli smo srečo, da je bilo pri nas nekoliko oblačno, bomo pa videli, ali ne bo v prihodnje še kakšnih nizkih temperatur.«

Odvisno tudi od oskrbe dreves

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je pred dnevi pripravila pregled kritičnih temperatur za sadno drevje. Kot so pojasnili, so marelice na Obali in v Vipavski dolini v začetnih fazah razvoja plodov, drugod so že pred koncem cvetenja, zato je kritična temperatura zanje že –0,5 stopinje Celzija. Tudi breskve so na Primorskem na začetnih stopnjah razvoja plodov, drugod na različnih stopnjah cvetenja. Kritična temperatura pri polnem cvetenju breskve je –2,2 stopinje Celzija in –1 stopinja Celzija pri debelitvi plodov. Češnje in jablane so povsod po državi v različnih fazah razvoja socvetij, češnje tudi v različnih fazah cvetenja. Pri teh je kritična temperatura za odpiranje brsta pri –4,5 stopinje Celzija, pri jablanah pri –4 stopinjah Celzija, kritična temperatura za polno cvetenje češenj pa je –1,7 stopinje Celzija. Hruške so na Primorskem v začetnih fazah cvetenja, drugod so v različnih fazah razvoja socvetij. Kritična temperatura za polno cvetenje je že pri –1,6 stopinje Celzija, za odpiranje brsta pa pri –6 stopinj Celzija. Tudi vinska trta je v različnih fazah odganjanja, kritična temperatura za nabrekanje brsta je tako pri –8 stopinj Celzija, za odpiranje brsta pa že pri –2 stopinji Celzija. Tudi drugi nezaščiteni mladi poganjki ali zgodnje sadike lahko pozebejo, občutljive vrste, kot je kaki, namreč lahko pomrznejo že pri temperaturi pod 0 stopinj Celzija, tudi če so brsti zaprti.

Vanesa Jaušovec

Na občutljivost brstov za nizke temperature v času od začetka brstenja zelo vpliva oskrba dreves in prehranjenost brstov v preteklem letu, predvsem v obdobju od avgusta do odpadanja listja. K višji koncentraciji hranil v brstih in s tem večji odpornosti proti pozebi naslednjo pomlad pripomorejo predvsem uravnotežena prehrana, zdravo listje, primerna vlažnost, zračnost in živost tal jeseni, so še zapisali kmetijski strokovnjaki.

Pozivajo k učinkoviti podpori

Na nizke temperature, ki so ponekod prinesle že drugo letošnjo pozebo v trajnih nasadih, so se odzvali tudi v Združenju za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Sadjarji, ki od letošnjega leta koščičarjev ne morejo več komercialno zavarovati, pozivajo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k hitri in učinkoviti podpori za vzpostavitev ustrezne zaščite pred pozebo v trajnih nasadih prek posebnih javnih razpisov s sredstvi skupne kmetijske politike. Sadjarji, ki imajo možnost aktivne zaščite sadovnjaka z oroševanjem, so verjetno dovolj dobro zaščitili svoje sadno drevje pred nizkimi temperaturami, še vedno pa ne povsod. Kljub možnim podporam so oroševalni sistemi nameščeni na zgolj petih odstotkih površin intenzivnih sadovnjakov, kar je bistveno premalo, so še opozorili člani združenja.

Po prvih ocenah je marčevska pozeba največ škode povzročila na zgodnje cvetočih sadnih vrstah, tudi v Pomurju, tokratna delna pozeba pa je prizadela tudi pečkato sadje.