PU Koper

Slabo leto po posvetovalnem referendumu, na katerem so volivci izrazili podporo urejanju področja konoplje, sta koalicijski poslanski skupini Gibanja Svoboda in Levice v državni zbor vložili predlog zakona o konoplji. Zakon ureja gojenje, proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske in znanstvene namene, s poudarkom na varnem dostopu pacientov do zdravljenja in vzpostavitvi nadzorovanega trga. Po besedah poslanke Svobode Sare Žibrat, ki je prva podpisana na zakonskem predlogu, bo zakon omogočil gojenje konoplje za medicinsko rabo izključno imetnikom dovoljenj za proizvodnjo zdravil.

»Zakon bo dal nove gospodarske možnosti, tudi za izvoz medicinske konoplje, uredil znanstveno rabo in spremenil pogoje za pridelovanje industrijske konoplje,« je povedala ob vložitvi predloga v zakonodajni postopek. Za nadzor bo pristojna Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki bo izdajala in odvzemala dovoljenja za proizvodnjo, uvoz in izvoz. Znanstveno rabo bo nadzorovalo ministrstvo za zdravje. Konoplja bo izdajana na recept, THC in izvlečki pa bodo za nemedicinsko uporabo še zmeraj prepovedani.

Preberite še ...

· Trajnost

5 mitov o priključnih hibridih, ki so daleč od resnice

MPA

Naprednejši od nemške ureditve

Kljub koalicijskemu poreklu predloga ga Socialni demokrati niso podprli. Poslanec Damijan Bezjak Zrim pravi, da je namen predlagateljev dober in nesporno v skladu z referendumsko voljo, a da ima predlog zakona v tej obliki preveč škodljivih stranskih učinkov. Pri tem našteje omejevanje kmetijske in vrtnarske uporabe konoplje, povišane kazni za uporabnike in omejevanje znanstveno-učnih namenov glede na veljavno ureditev. »Zakon je pretirano strog, pomeni odmik od sistemskih predpisov in zato ustvarja tudi vrsto pravnih nejasnosti, ki ob uveljavitvi pomenijo poslabšanje položaja uporabnikov,« je za naš medij utemeljil, zakaj ni prispeval podpisa k predlogu zakona.

Jure Kljajić

Zadržan je tudi Tine Novak, član Demokratov in nepovezani poslanec. Kot pravi, je predlog zakona lahko korak naprej pri urejanju področja, a se mu zdi problematično, da bi bilo gojenje konoplje omogočeno samo izbranim podjetjem, kar po njegovem mnenju lahko privede do monopolov in slabše dostopnosti zdravil. »Zakon ima dobre temelje, a potrebuje še nekaj izboljšav, da bo res koristil vsem, predvsem pa bolnikom,« je podčrtal nekdanji član Svobode.

Jure Kljajić

Žibratova je številne kritike zoper predlog, ki so priletele tudi iz civilne družbe, zavrnila. Kot je pojasnila domnevno napačno razumevanje zakona, ta ne posega v področje kazenske zakonodaje in z njim industrijska konoplja ne bo obravnavana kot droga, medem ko bo medicinska konoplja dostopna izključno na recept in pridelana pod strogimi pogoji. »Nikjer na svetu konopljinih zdravil ne proizvajajo kmetje,« je poudarila in dodala, da je predlog v tem delu celo naprednejši od nemške ureditve, saj ne le dopušča možnost za pridobitev dovoljenja vsem proizvajalcem zdravil, temveč omogoča proizvajalcem tudi najem podizvajalca za prvo fazo gojenja. Ravno tako je kategorično zavrnila domnevna zavajanja glede prepovedi CBD-kapljic, ki pa tako ali tako ostajajo siva cona na ravni Evropske unije in bodo morale biti predmet evropske ureditve.

Zakon po njenem zatrjevanju prinaša ugodnejše možnosti za pridelavo industrijske konoplje, saj predvideva črtanje pogoja pridobitve dovoljenja za vsako žetev. »Samo v Sloveniji imamo očitno del civilne družbe, ki je bil zaveden, da pogovori o gojenju konoplje za medicinske namene pomenijo, da se bodo s tem lahko ukvarjali poznavalci rastlin. Seveda se bodo lahko, kot zaposleni znotraj podjetij z dovoljenji ali pa če bodo investirali v pridobitev vseh certifikatov, ki jih morajo pridobiti vsi drugi proizvajalci zdravil,« je poudarila pomurska poslanka.

revija Zarja

Potrebe pacientov spregledane

Franc Gregorec

»Zelo sporno je, da je kot pristojni organ določena JAZMP, ki je v preteklosti večkrat javno izražala odklonilen odnos do uporabe konoplje v medicinske namene in do raziskav. Zdaj pa ravno ta organ pridobiva široka pooblastila. Skupaj z ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje si te institucije po novem modelu zagotavljajo dodatna sredstva, nova delovna mesta in večji vpliv, brez vzpostavljenega sistema neodvisnega nadzora,« je kritična strokovnjakinja.

Bagarjeva opozarja tudi na to, da zakon povsem prezre dejstvo, da slovensko zdravstveno osebje nima ustreznega znanja o predpisovanju medicinske konoplje, indikacijah ali možnih interakcijah z drugimi zdravili. Medtem ko to področje v tujini urejajo neodvisne strokovne institucije, pri nas pooblastila dobivajo državni organi, ki po njenih besedah slovijo kot najbolj represivni in ostajajo ujeti v miselnost prohibicije. »Glavna pomanjkljivost zakona pa je, da ne izhaja iz resničnih potreb pacientov,« poudarja in napoveduje, da bo paciente še bolj porinil na črni trg, kjer konopljo že zdaj uporablja okoli 80 odstotkov kroničnih bolnikov, kar je nedopustno z vidika človekovih pravic in zdravstvene etike.

Damjana Nemeš

Brez stroke

Očitki letijo tudi na domnevno izključenost stroke. Kot pravi Bagarjeva, še danes ne vedo, kdo je pri pripravi zakona sodeloval. Glede na kompleksnost področja, ki vključuje vse od zgodovine prepovedi in medicinske uporabe konoplje do pridelave, prodaje, predpisovanja in spremljanja učinkov, bi bilo po njenem mnenju nujno vključiti čim širšo strokovno javnost. »Če je resničen namen zakona izboljšati dostop pacientov do varnih in kakovostnih izdelkov ter jih odvrniti od črnega trga, bi morala biti vključitev strokovnjakov ne le zaželena, ampak nujna,« je jasna prekmurska strokovnjakinja.

Šimen Zupančič

Poleg tega predlog zakona o konoplji po oceni Bagarjeve dodatno omejuje znanstvene raziskave na področju konoplje, kjer so že danes prisotne številne težave. Slovenija bi namreč, kot poudarja, zaradi svojih danosti, kot so dobra raziskovalna središča in klimatske danosti, pa tudi zaradi zgodovinske rabe konoplje in odličnih raziskovalcev lahko bila vodilna sila na področju raziskav medicinskih potencialov kanabinoidov. »Namesto tega pa niti ne obstajamo na zemljevidu in – kot kaže sedaj – še lep čas ne bomo,« podčrta prekmurska strokovnjakinja, ki velja za pionirko na področju zdravljenja s kanabinoidi pri nas.

Tudi za osebno rabo

Predlagatelji zakona o konoplji predvidevajo, da bo ta sprejet še pred poletjem, nato pa bi se lotili še zakona o omejeni osebni rabi konoplje. Izid lanskega posvetovalnega referenduma glede vprašanja o osebni rabi konoplje je bil sicer veliko bolj tesen od vprašanja medicinske rabe. Če je za ureditev medicinske rabe glasovalo skoraj 67 odstotkov volivcev, je osebni rabi prikimalo zgolj dobrih 51 odstotkov državljanov, ki so uveljavili svojo volilno pravico. O zakonu so sicer že stekla koalicijska pogajanja, pri čemer tokrat aktivno sodelujejo tudi v poslanski skupini SD, čeprav podpisov k predlogu zakona o medicinski rabi konoplje niso prispevali.