Jure Kljajić

Bil je lep, sončen dan, v zraku je bilo moč čutiti vznemirjenje in dobro voljo, ko smo se na železniški postaji vkrcavali na Vestnikov vlak. Tokrat smo se s potniki vseh starosti in obvezno glasbo podali na pot proti Dolenjski in že kmalu ob dobrih vižah zaplesali kar na vlaku. Kot da smo vsi prijatelji od nekdaj, kot da smo vsi povezani.

Vanesa Jaušovec

Lepota tega izleta je prav zares to, da nas poveže. Bralce Vestnika z njegovimi ustvarjalci in obratno. Mi namreč obstajamo zaradi vas, bralcev, vaše zvestobe in zaupanja. In ta izlet organiziramo za vas, da se vam zahvalimo in vam pokažemo, kako hvaležni smo, da nam zaupate. Tudi zato je ta izlet drugačen od tržno naravnanih, kjer je glavni cilj, da organizatorji ob tem čim več zaslužijo. Na Vestnikovem vlaku se čuti pristnost odnosov. Mi smo hvaležni vam za zvestobo in vi nam, da ga organiziramo in skupaj preživimo lep dan, poklepetamo, izmenjamo izkušnje, nazdravimo, morda celo zaplešemo. Trudimo se, da niste žejni, lačni in da programa ne natrpamo preveč z ogledi in lahko v miru uživate.

Jure Kljajić

Tudi zdaj, ko smo raziskovali domovino Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, je bilo tako. Dobro vzdušje nas je spremljalo ves čas, v veliki meri gre zahvala za to tudi glasbeni skupini Vinski bratje, ki s svojim ubranim petjem in igranjem nikogar ne pusti ravnodušnega. Po celem dnevu, ko smo videli in doživeli največ, kar se v tako kratkem času da, smo se že vsi veselili poti domov.

A pot z vlakom domov ni bila tako idilična, kot smo si zamišljali in želeli. Na žalost Slovenske železnice spet niso opravile svojega dela in so poskrbele za slabo voljo mnogih. Človek dobi občutek, da jim ni do prevoza organiziranih skupin in zagotovljenega dohodka. Ne gre vseh metati v isti koš, nekateri zaposleni so krasni, razumejo situacijo in želijo pomagati, ampak dovolj je eden, da podre organizacijo, v katero je vloženega veliko truda.

Vanesa Jaušovec