Nataša Juhnov

V zdravstveni regiji Murska Sobota je v prvi polovici letošnjega leta 9578 ljudi, starih od 50 do 74 let, prejelo vabilo za sodelovanje v programu Svit. Gre za presejalni program, namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu ter danki. Podobno število vabil bo razposlanih tudi v drugem polletju. »Izjavo o sodelovanju je vrnilo 6092 oseb, od tega 2706 moških in 3386 žensk. Od 5443 vrnjenih kompletov vzorcev blata, primernih za analizo, je bilo 5121 izvidov testov negativnih in 322 pozitivnih,« je na naše poizvedovanje odgovorila Dominika Novak Mlakar, vodja programa Svit.

Program Svit se je v državi začel izvajati leta 2009 in z njegovo pomočjo strokovnjaki več kot 70 odstotkov raka na debelem črevesu in danki odkrijejo tako zgodaj, da ni potrebno onkološko zdravljenje, tudi pri tistih, ki še nimajo očitnih zdravstvenih težav. Rak debelega črevesa in danke je četrta najpogostejša vrsta raka pri ženskah in moških, med pogostostjo na splošno pa je na petem mestu. 

Saso Bizjak

Deset tisoč vabljenih

V tem letu je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zagnal tudi projekt SvitKO, namenjen proučevanju spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov, ki vplivajo na odločanje posameznikov za udeležbo v presejalnem programu Svit, ter proučevanje načinov pridobivanja zdravstvenih informacij in zaupanja vanje. »Tovrsten vpogled bo ključen za nadaljnje uspešno komuniciranje programa Svit in potencialen dvig odzivnosti udeležencev,« pravijo. K raziskavi, ki se je začela konec julija, so povabili osem tisoč ljudi, starih od 50 do 74 let, ter dva tisoč ljudi, starih od 40 do 49 let. »Pričakujemo, da se bo v prvi skupini ljudi odzvalo vsaj tri tisoč povabljenih in v drugi skupini vsaj 500 vabljenih,« pravi vodja projekta SvitKO Alja Polajžer. 

Zdravstvena regija Murska Sobota ima po besedah sogovornic nižjo odzivnost na vabila v program Svit v primerjavi s povprečjem po Sloveniji. »Leta 2010 je bila odzivnost na vabila v zdravstveni regiji Murska Sobota 50-odstotna, do leta 2024 je narasla na 63 odstotkov. Odzivnost vabljenih se izboljšuje postopoma, so pa še priložnosti za izboljšave,« pravita in dodajata, da bodo k dodatnim pristopom pripomogli tudi izsledki raziskave SvitKO. 

Program Svit

Zakaj se vabljeni ne odzovejo vabilu?

Polajžarjeva pravi, da so številne raziskave o odzivanju na presejalne programe z različnimi modeli raziskovale zaviralne in spodbujevalne dejavnike za odzivanje nanje. »Pokazale so, da na odzivanje lahko vplivajo socialno-demografski podatki (na primer starost, nižji socialno-ekonomski položaj z nižjo stopnjo udeležbe), organizacija zdravstvenega sistema, psihosocialni dejavniki (percepcija tveganja), znanje o presejalnih programih, poznavanje prednosti udeležbe in številni drugi dejavniki.« Z raziskavo v projektu SvitKO bodo tako raziskovali razloge, ki bi posameznike lahko odvrnili od sodelovanja v programu, saj si želijo v prihodnje povečati delež prebivalcev, ki bodo v program vključeni. Sogovornica je vse, ki so na dom prejeli vabilo, povabila, da raziskavo izpolnijo, saj bodo s tem prispevali k dvigu udeležbe v programu Svet. 

Foto: Svit

Strokovnjaki programa Svit še poudarjajo, da želijo s preventivnimi pregledi blata dovolj zgodaj odkriti čim več bolezenskih sprememb v zgodnji obliki. »Bolezen je v začetni fazi povsem ozdravljiva, človeku pa ohrani kvaliteto življenja. Z odstranjevanjem predrakavih sprememb – polipov, iz katerih se v veliki večini primerov razvije rak na debelem črevesu in danki, lahko to obliko raka celo popolnoma preprečimo,« podčrtajo v NIJZ.