Za rakom dojk vsako leto zboli 80 Pomurk
Lani je bilo na preventivno mamografijo povabljenih nekaj več kot 8500 Pomurk. Kakšna je odzivnost?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Smo sredi rožnatega oktobra, meseca, ki je že tradicionalno namenjen ozaveščanju o raku na dojki in pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni. Geslo letošnje kampanje Združenja Europa Donna Slovenija je Poskrbi za svoje nepogrešljive kose, ker je tvoje telo bolj dragoceno od tistega, kar nosiš na njem.
Osrednji simbol kampanje so torbice, v katerih vsak dan nosimo stvari, brez katerih si težko predstavljamo vsakdan. Sporočilo je preprosto: tako kot ne pozabimo ključev, telefona ali denarnice, ne bi smeli pozabiti niti nase in na skrb za svoje zdravje.
V povprečju 82 novih primerov
Rak na dojki je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Po zadnjih podatkih Registra raka Republike Slovenije je med letoma 2019 in 2023 za invazivnim rakom dojk v državi v povprečju zbolelo 1494 žensk na leto. Leta 2023 so odkrili 1429 novih primerov, v zadnjih letih pa se število obolelih giblje okoli 1500 letno.
V Pomurju je breme bolezni nekoliko manjše od slovenskega povprečja. V petletnem obdobju 2019–2023 je za rakom na dojki v naši regiji po podatkih portala Slora v povprečju zbolelo 82 žensk na leto, leta 2023 pa 74.
Čeprav številke same po sebi ne povedo vsega, opozarjajo, da rak na dojki ostaja bolezen, s katero se vsako leto sreča več deset pomurskih žensk in njihovih družin. Prav zato strokovnjaki poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja, ko je zdravljenje praviloma uspešnejše in manj obsežno.
V murskosoboškem centru vsako leto odkrijejo do 40 rakov
Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju ima državni presejalni program Dora, ki deluje pod okriljem ljubljanskega onkološkega inštituta in je namenjen ženskam med 50. in 69. letom. Te so vsaki dve leti povabljene na mamografijo, s katero je mogoče raka odkriti že v času, ko je tako majhen, da ga ženska sama še ne more zatipati. V regijski bolnišnici presejalni center deluje že devet let.
Po podatkih Dore se Pomurke na vabila dobro odzivajo. Leta 2025 so bile v murskosoboški center povabljene 8503 ženske, mamografijo pa jih je opravilo 6714 oziroma 78,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bila udeležba še višja in je dosegla 82,6 odstotka.
Pomen teh pregledov potrjuje tudi podatek, da med ženskami, ki opravijo mamografijo v murskosoboškem presejalnem centru, vsako leto odkrijejo približno 30 do 40 rakov dojk, večinoma že v zgodnji fazi.
Okoli 80 odstotkov raka je ob odkritju še omejenih na dojko in se bolezen ni razširila v bezgavke ali druge dele telesa. Takrat je zdravljenje praviloma zelo uspešno, pogosto tudi manj obsežno, kar vpliva na boljšo kakovost življenja bolnic.
Ni le bolezen starejših žensk
Po podatkih registra raka pojavnost bolezni že več desetletij narašča tako pri ženskah, mlajših od 50 let, kot pri starejših. Ženske, mlajše od 50 let, tvorijo približno petino vseh žensk, ki zbolijo za rakom dojk, in okoli šest odstotkov vseh žensk, ki zaradi te bolezni umrejo.
V obeh starostnih skupinah se je starostno standardizirana pojavnost bolezni v daljšem obdobju povečevala v povprečju za približno dva odstotka na leto. Podoben dolgoročni trend opažajo tudi v Pomurju. Zato je pomembno, da tudi mlajše ženske, ki še niso vključene v presejalni program, poznajo svoje dojke in vedo, kakšne so običajno na pogled in otip.
Za nastanek raka na dojki ni enega samega vzroka. Poleg starosti in spola imajo pomembno vlogo hormonski, reproduktivni in genski dejavniki ter življenjski slog. Na dolgoročno naraščanje pojavnosti po pojasnilih strokovnjakov med drugim vplivajo spremembe reproduktivnih vzorcev: ženske imajo manj otrok, ob rojstvu prvega otroka so starejše in manj dojijo.
Med dejavniki sta tudi zgodnejši pojav menstruacije in poznejša menopavza, saj pomenita daljšo izpostavljenost ženskim spolnim hormonom.
Večje tveganje je povezano tudi z dolgotrajnim nadomestnim hormonskim zdravljenjem v menopavzi, nekaterimi benignimi boleznimi dojk, že prebolelim rakom dojk in tovrstnim rakom v družini. Med dejavniki življenjskega sloga izstopajo uživanje alkohola, debelost po menopavzi in telesna neaktivnost.
Pomembna je tudi dednost. Ženska, ki ima sorodnico v prvem kolenu (denimo mater, sestro ali hčer) z rakom na dojki, je lahko dva- do trikrat bolj ogrožena, posebej če je sorodnica zbolela pred 50. letom.
Pri delu bolnic odkrijejo podedovane spremembe genov, povezanih z rakom dojk, najpogosteje genov BRCA1 in BRCA2. Takšna genska sprememba še ne pomeni, da bo ženska zagotovo zbolela, pomeni pa bistveno večjo ogroženost.
Na starost in dednost ne moremo vplivati, lahko pa tveganje zmanjšujemo z rednim gibanjem, vzdrževanjem primerne telesne mase, izogibanjem alkoholu, nekajenjem, uravnoteženo prehrano in udeležbo v presejalnih programih.
Če zatipamo bulico, nikar ne čakajmo
Stroka ženskam svetuje, naj dobro poznajo svoje dojke in so pozorne na spremembe, ki ne izzvenijo. Med opozorilne znake sodijo nova zatrdlina, sprememba velikosti ali oblike dojke, spremembe na koži na bradavici ali izcedek iz nje.
Če ženska opazi katero od teh sprememb, naj ne čaka na naslednjo preventivno mamografijo, temveč naj se čim prej obrne na osebnega zdravnika ali ginekologa.
Ta bo presodil, ali so potrebne dodatne preiskave oziroma napotitev v center za bolezni dojk. Dora ob tem opozarja, da tudi normalen izvid zadnje mamografije ne pomeni, da se sprememba na dojki pozneje ne more pojaviti.
Nekatere ženske pregled odlagajo zaradi strahu pred morebitno diagnozo ali zaradi same mamografije. Pri preiskavi dojko za nekaj sekund stisnejo, da se tkivo čim bolje razpre in so morebitne spremembe na posnetku jasneje vidne. S tem se hkrati zmanjša potreben odmerek sevanja.
Večina žensk stisk občuti kot kratkotrajno nelagodje, pri bolj občutljivih dojkah pa je lahko nekoliko boleč, vendar bolečina mine takoj, ko stisk popusti.
Pomembno je, da je ženska med pregledom čim bolj sproščena in da morebitne pomisleke ali strahove zaupa radiološkemu inženirju. Ta lahko postopek prilagodi in pomaga, da je mamografija čim manj neprijetna.
Nekatere skrbi tudi izpostavljenost rentgenskemu sevanju, vendar je odmerek pri mamografiji zelo majhen in primerljiv s količino sevanja iz naravnega okolja, ki smo mu izpostavljeni v nekaj tednih vsakdanjega življenja. Tveganje je zato zelo majhno, koristi presejalnega pregleda pa bistveno večje.
V programu Dora zato ženskam priporočajo redno udeležbo na presejalni mamografiji. Prav zgodnje odkritje raka dojk namreč pomembno poveča možnosti za uspešno zdravljenje, ki je ob zgodnji diagnozi praviloma tudi manj obsežno.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
