Profimedia

»Med rojenimi leta 2022 bo do svojega 75. leta za rakom predvidoma zbolel skoraj vsak tretji Slovenec,« je zapisano v novem letnem poročilu o raku v Sloveniji, ki ga je za leto 2022 pred nekaj dnevi izdal Onkološki inštitut. Strašljiva ocena je nastala na podlagi podatkov o novih primerih raka, preživetju in prevalenci, zbranih v tako imenovanem Registru raka, skupaj s podatki o umrljivosti, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje. Sonja Tomšič, predstavnica Registra raka, je ob tem poudarila, da te številke kažejo, da je rak resen družbeni izziv, ki zahteva premišljene ukrepe, od preprečevanja in zgodnjega odkrivanja do dostopnega kakovostnega zdravljenja, celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe. 

Podatki kažejo, da je leta 2022 v Sloveniji za rakom zbolelo približno 19 tisoč Slovencev, več kot deset tisoč moških in skoraj devet tisoč žensk. »Od tega je 5500 nemelanomskih kožnih rakov,« je zapisano v registru. Ti so pogosti, praviloma ne ogrožajo življenja in so večinoma ambulantno zdravljeni. V naši državi za rakom letno umre približno 6300 ljudi, 3500 moških in 2800 žensk. V primerjavi s poročilom iz leta 2021 je bilo število registriranih novozbolelih višje za več kot 1500. »Glavni razlogi za porast novih primerov raka so vpeljana aktivna registracija bolezni, ki je omogočila odkritje več primerov, predvsem nemelanomskega kožnega raka, pričakovana rast zaradi staranja prebivalstva ter pomanjkanje diagnoz z začetka pandemije covida-19,« pravijo. 

Profimedia

Kako je bilo v Pomurju?
Iz Onkološkega inštituta so nam odgovorili, da je bilo v naši regiji leta 2022 registriranih 1096 primerov raka, od tega 605 pri moških in 491 pri ženskah. »Groba stopnja na sto tisoč prebivalcev, ki predstavlja število novih primerov, uteženo na velikost populacije, je znašala 960 na sto tisoč prebivalcev, pri moških 1065,6 in pri ženskah 855,6,« so dodali. 

Največ kožnega raka

Pred tremi leti so 54 odstotkov vseh primerov raka v državi tvorili rak prostate, pljuč, dojk, debelega črevesa in danke ter melanom. »Ti raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom: kajenjem, pitjem alkoholnih pijač, neustrezno prehrano, premalo gibanja in prekomerno težo ter izpostavljenostjo soncu,« pojasnjujejo in dodajajo, da ogroženost s temi vrstami raka lahko zmanjšamo s preventivnimi ukrepi. Približno petina vseh rakov pri moških je rak prostate, pri ženskah pa rak dojke. Pri obeh spolih sledita pljučni rak in rak debelega črevesa in danke. Pri otrocih in mladostnikih so najpogostejše levkemije, sledijo tumorji centralnega in avtonomnega živčnega sistema, limfomi, pri dekletih tudi rak ščitnice. Moški, stari od 20 do 49 let, največ zbolevajo za rakom na modih in melanomom, ženske pa za rakom dojk. 

Profimedia

V Pomurju je bilo leta 2022 največ nemelanomskih rakov kože (252 primerov), sledili so rak prostate (152), rak pljuč (105), rak debelega črevesa in danke (102), rak dojk (77) ter maligni melanom kože (45). »Rak prostate se pojavlja samo pri moških, rak dojk v veliki večini primerov pri ženskah,« so povedali na inštitutu. Za nemelanomskim rakom kože je zbolelo več žensk (131), za rakom pljuč več moških (70), prav tako za rakom debelega črevesa in danke (54), medtem ko je za malignim melanomom kože zbolelo približno enako število žensk in moških.

Če pogledamo še incidenčno stopnjo na sto tisoč prebivalcev, so bili omenjenega leta v pomurski regiji pri moških najpogostejši rak prostate, nemelanomski rak kože, rak pljuč, rak debelega črevesa in danke, rak ledvic in maligni melanom kože, pri ženskah pa nemelanomski rak kože, rak dojk, rak debelega črevesa in danke, rak pljuč, rak ščitnice in rak materničnega telesa. »Tudi glede na grobo stopnjo je zbolelo za nemelanomskim rakom kože več žensk, za rakom pljuč več moških, za rakom debelega črevesa in danke več moških, stopnji malignega melanoma kože pa sta bili med spoloma podobni. Za rakom ledvic, ki je med pogostejšimi pri moških, je zbolelo več moških kot žensk, za rakom ščitnice, ki je med pogostejšimi pri ženskah, pa več žensk,« so nam še odgovorili. 

Profimedia

Preživetje se povečuje

Ogroženost z rakom je največja pri starejših, med vsemi bolniki z rakom, zbolelimi leta 2022, jih je bilo 64 odstotkov starejših od 65 let. »Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo,« so zapisali avtorji poročila. Na drugi strani je bilo pri otrocih in mladostnikih do 20. leta zaznanih 0,6 odstotka vseh rakavih bolezni. Pri otrocih in mladostnikih se pogosteje pojavljajo redki raki, to so tisti, ki jih na leto potrdijo pri manj kot šestih na sto tisoč prebivalcev. Tvorili so petino vseh na novo ugotovljenih primerov, za njimi pa je na leto zbolelo okoli tri tisoč bolnikov. 

Pozitivno je to, so navedli avtorji poročila, da se preživetje slovenskih bolnikov z rakom s časom povečuje. V zadnjih 20 letih se je petletno čisto preživetje povečalo za enajst odstotnih točk, pri moških z 38 na 55 odstotkov, pri ženskah s 54 na 60 odstotkov. Pri tem so poudarili, da so ključni dejavniki za preživetje starost, stadij ob diagnozi in ustrezno zdravljenje. Zapisali so, da se je petletno čisto preživetje povečalo pri rakih na debelem črevesu in danki, kožnem melanomu in pljučnem raku, napredek je tudi pri raku dojk, prostate. 

Shutterstock

»V skupino rakov, kjer napredka s časom ni opaziti ter pri katerih preživetje še vedno ostaja slabo, pa se uvrščajo rak trebušne slinavke, rak požiralnika, raki jeter, žolčnika in žolčevodov ter možganski tumorji.« Petletno čisto preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka, ki so zboleli v obdobju 2018–2022, je bilo 59-odstotno, bolnic pa 64-odstotno. V Registru raka tudi poudarjajo, da med nami živi več kot 130 tisoč ljudi, ki so kadar koli zboleli za rakavo boleznijo, in tudi ta podatek izraža napredek pri zdravljenju in preživetju bolnikov. 

Shutterstock

V Registru raka je tudi primerjava Slovenije z drugimi evropskimi državami. Po podatkih iz leta 2022 je po ocenah Evropskega informacijskega sistema za raka na osmem mestu med 27 evropskimi državami. Večja incidenca je bila le na Danskem, Irskem, Nizozemskem, Hrvaškem, Madžarskem, v Belgiji in Franciji. Po umrljivosti smo še višje, na petem mestu, Madžarska in Hrvaška sta tudi tu višje od Slovenije.