Pavlova hiša/FB

Razstava, ki je na ogled v avditoriju centra za obiskovalce, oriše dolgo pot pravnega priznanja narodnih skupnosti, tudi slovenske, zaznamovano s političnimi sistemskimi spremembami in nazadovanji. Obravnavana so različna tematska področja, od jezika in izobraževanja prek kulture in pravic do skupne zgodovine.  

Politika

(INTERVJU) "Če imaš skupen jezik, je to že dober začetek za skupno življenje"

7. julija 1976 je avstrijski državni zbor s sprejetjem zakona o narodnih skupnostih postavil odločilen mejnik. »To obletnico želimo v parlamentu izkoristiti, da v središče postavimo avtohtone narodne skupnosti Avstrije in njihov pomen – zgodovinski, kulturni in demokratično-politični. Njihov prispevek v preteklosti in sedanjosti je razlog, da jih na ta način ustrezno počastimo,« je ob odprtju razstave povedal predsednik zveznega parlamenta Walter Rosenkranz in dodal še, da avtohtone narodne skupnosti sodijo k Avstriji ter s svojimi jeziki, kulturami in tradicijami oblikujejo državo in bogatijo demokracijo. Odprtja razstave se je udeležila tudi predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko in vodja Pavlove hiše v Potrni Susanne Weitlaner, ki je v letu 2026 tudi predsednica sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja.

Pavlova hiša/FB

Razstavo si je v času odprtja parlamenta mogoče ogledati brezplačno, organizirana pa bodo tudi vodenja. Na novo je na voljo tematsko vodenje Narodne skupnosti v Avstriji, ki v 85 minutah osvetli razvoj priznanja šestih avtohtonih narodnih skupnosti, med katere poleg slovenske sodijo še hrvaška, madžarska, češka in slovaška narodna skupnost ter romska narodna skupnost. Poleg tega bodo organizirali delavnice za mlade v živo in na spletu, skozi vse leto pa bodo v parlamentu potekali različni dogodki na temo narodnih skupnosti.