Problem romske populacije ni le socializacija, tudi razumevanje slovenščine
Prvi korak k pozitivnim premikom je zagotovitev osnovne infrastrukture, kar vodi tudi v izboljšave na področju izobraževanja Romov
Svet romske skupnosti Republike Slovenije in Zveza Romov Slovenije sta v sodelovanju z Občino Dobrovnik v tamkajšnji kulturni dvorani pripravila vedno aktualno okroglo mizo z naslovom Pozitivni primeri in izzivi reševanja romske problematike. Dogodek je bil razdeljen na dva dela, v prvem so gostje, predvsem župani nekaterih pomurskih občin, razpravljali o aktivnostih občin na področju urejanja komunalne infrastrukture v romskih naseljih, v drugem delu pa o vključevanju Romov v izobraževanje.
Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, je v uvodu izpostavil, da se je v zadnjih letih v Sloveniji pripravljalo kar nekaj ukrepov in zakonskih sprememb, v te priprave pa zakonodajalci neposredno niso vključili romskih pripadnikov oziroma institucij. Sami so se nato začeli vključevati tako, da so svoje predloge posredovali različnimi institucijam ter jim tako dali vedeti, da se stvari dajo izboljšati in prilagoditi le, če do njih pristopiš na drugačen način.
»Dejstvo je, da velikokrat tako lokalna kot državna politika potencirata določene ukrepe, ki naj bi okrepili kaznovalne načine za romske skupnosti. Seveda se tudi mi zavedamo, da so težave in da je romska skupnost tista, ki mora nase prevzeti določeno breme, predvsem pa odgovornosti in nato ravnati skladno s tem, da težave zmanjša, vendar pa morajo tisti, ki odločajo in imajo moč glasu, z nami sodelovati,« je bil jasen Muc.
Problem v pomanjkanju kadra
Izzivi na področju reševanja romske problematike so, tako Mateja Pamič, pomočnica direktorice lendavske enote Centra za socialno delo Pomurje, od rojstva do smrti. Začnejo se že pri obiskovanju vrtca, pogosto se namreč dogaja, da se romski otroci težje vključijo v vrtce iz različnih razlogov. Starši navajajo, da nimajo denarja ali prevoza, da bi svoje otroke vozili v vrtec. Ko pridejo v osnovno šolo, jo otroci neredno obiskujejo, prav tako jim starši ne morejo pomagati pri šolskih obveznostih, ker tudi sami nimajo izobrazbe.
Ko Romi odrastejo, se spet pojavijo drugačni problemi. V veliko primerih gre namreč za ljudi, ki so dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči. To pomeni, da so ti ljudje dolgo časa doma oziroma brezposelni, to pa vodi v druge posledice, kot so bolezni, težave v duševnem razvoju, nasilje, prihaja tudi do odvisnosti od alkohola in nekemičnih odvisnosti. »Dogaja se namreč, da tako otroci kot njihovi starši po več ur dnevno preživijo s telefonom v rokah, kar lahko seveda vodi v dodatno agresijo. Ostajamo v začaranem krogu,« je razlagala Pamičeva.
Ena od rešitev, ki jo sogovornica vidi v reševanju te problematike, je vključenost kadra s centra za socialno delo v romske družine. »Naučiti jih je treba osnovnih življenjskih navad, tudi ravnanja z denarjem. Dejstvo je, da imajo te družine en teden socialno pomoč, nato pa je že zmanjka. Pomembno je tudi, da smo zjutraj z njimi v družinah, da jih naučimo, kako zjutraj otroke obleči, kako jih umiti in pripraviti za šolo, potem tudi, da smo popoldan z njimi. Vendar pa je za vse to potreben kader,« tako Pamičeva. Prepričana je, da se o romski situaciji premalo govori, in čeprav so vidni napredki, so ti za ta čas še vedno premajhni. »Ne moremo jim le dati ribe, temveč jih moramo naučiti, kako te ribe uloviti,« se je še slikovito izrazila sogovornica.
Cilj mora biti integracija romskih naselij
Prvi pozitiven premik v vsaki lokalni skupnosti za reševanje romske problematike bi morala biti zagotovitev osnovnih infrastrukturnih pogojev za vsakega pripadnika romske skupnosti, je prepričana Nataša Horvat, predstavnica romske skupnosti v občinskem svetu Občine Lendava, čemur prikimava tudi Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije.
»Prostor je tisti, ki izoblikuje Roma takšnega, kot je, kultura bivanja pa je odraz življenja v danih pogojih. Zato vedno zagovarjam, da je najprej treba narediti prostorsko integracijo. V Sloveniji imamo namreč 106 romskih naselij in samo tretjina teh je opredeljena kot možnih za dolgotrajno bivanje romske skupnosti, torej lahko tudi občine samo za ta naselja pridobijo sredstva na razpisih,« je navedel.
Kot je še povedal, morajo romska naselja stopati v legalni svet poselitvenega slovenskega prostora, strateški cilj pa mora biti integracija romskih naselij v slovenski naselbinski sistem. »Samo eno romsko naselje je vpisano v register slovenskih naselij, to je Pušča,« je še izpostavil.
Z ureditvijo prostorskih razmer in zagotovitvijo osnovnih infrastrukturnih pogojev se začnejo pozitivni premiki tudi na področju izobraževanja romskih otrok. »Če otrok ni urejen, če nima dostopa do pitne vode in vode za umivanje, bo že v zgodnjih letih diskriminiran. Pri tem pa je več kot pomembna tudi komunikacija z romskimi predstavniki v občinskih svetih. Če župani z njimi niso pripravljeni sodelovati in jih vključevati v odločanje o romskih skupnostih, potem pozitivnih premikov ne bo,« tako Horvatova.
Vez med otroki, starši in šolo
Ko govorimo o reševanju romske problematike na področju šolstva, pa ne moremo mimo romskih pomočnikov v vrtcih in osnovnih šolah. Ti nudijo otrokom pomoč pri lažjem vključevanju v vrtčevski in šolski sistem, pa tudi pri izobraževanju in vzgoji. So torej pomemben člen med otroki in učenci, med šolo, starši romskih otrok in ostalimi pripadniki romske skupnosti. Kot je povedala Damijana Pestner, romska pomočnica na Osnovni šoli IV Murska Sobota, romski pomočniki zjutraj sprejmejo romske otroke v vrtcih in šolah, z njimi sodelujejo pri jutranjih varstvih in so stik z njihovimi starši.
»Žal je pogosto tako, da starše teh otrok težko privabimo v šolo. Pridejo le, ko menijo, da se njihovim otrokom dela krivica. Takrat imajo čas, denar in prevoz, v nasprotnih primerih pa jih moramo velikokrat sami obiskati, jih klicati in jih vprašati, kje so težave,« je stanje opisala Pestnerjeva.
Romski pomočniki, ki so jih vrtci in šole zelo dobro sprejeli ter cenijo njihovo delo z romskimi otroki, sodelujejo tudi z učitelji in drugimi strokovnimi delavci, pomembni so tudi pri premagovanju jezikovnih ovir, zaradi katerih učenci snov velikokrat ne razumejo. »Velikokrat pozabljamo, da ni problem le socializacija romskih otrok, temveč tudi razumevanje slovenskega jezika. Zavedati se je treba, da je slovenski jezik za Rome drugi tuji jezik, praviloma poleg romščine obvladajo še prekmurščino,« pa je realno sliko izpostavil Borut Anželj, ravnatelj Vrtca Murska Sobota.
V soboškem vrtcu sicer že 63 let deluje enota Romano, v katerega so se v preteklih letih vključevali tudi neromski otroci. Vrtec velja za enega najsodobnejših, zaradi zgodnjega vključevanja otrok v predšolsko vzgojo pa prihaja tudi do vse večjega števila izobraženega romskega prebivalstva. Ti uspešno zaključujejo osnovno šolo, mnogi se vpišejo tudi v srednje šole in jih uspešno končajo.
Bi pa vseeno izpostavil še eno plat problematike Romov. Tisti, ki so še vedno manj izobraženi, ne posegajo recimo po vlogah za dodelitev sredstev iz javnih virov, kar pomeni, da so tudi pri plačevanju vrtca uvrščeni v najvišji razred, vendar pa ga potem ne plačujejo. Nastajajo dolgovi, ki jih ne moremo izterjati, zato bi bilo prav, da bi lahko tudi vrtci namesto njih izpolnili vloge za dodelitev sredstev iz javnih virov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
