V premislek: Bi bilo tako tudi, če bi električni mrk prizadel Ljubljano?
Če bi bili obveščeni, bi se lahko na ujmo bolje pripravili in ne bi v loncih topili snega, kot da smo v 17. stoletju.
Piše se leto 2026. Radi se pohvalimo, da živimo v mirni, urejeni, napredni, razvojno naravnani državi. In vendar smo v petek, 20. februarja, ostali v temi. 70 tisoč ljudi je v severovzhodni Sloveniji ostalo brez električne energije, od tega približno tri tisoč Pomurcev.
Seveda sprva nihče ni pričakoval, da se ta mrk lahko razvleče. Razen delavcev, ki so med prvimi videli razdejanje, ki ga za sabo pušča težek in moker sneg. Njim je bilo nemudoma jasno, da to ne bo trajalo eno, dve, tri ure, ampak mnogo dlje. Kje se je torej zalomilo, da tega ni izvedela tudi javnost?
S tem vprašanjem smo se obrnili na upravo za zaščito in reševanje. Odgovorili so nam, kot pišemo v ločenem prispevki, da v konkretnem primeru očitno ni bilo ocenjeno, da so razmere tako zaostrene ali ogrožajoče, da bi terjale alarmiranje.
Ob prebiranju njihovega odgovora smo spet za trenutek obstali. 32 ur in več brez elektrike, večina v temi, brez vode in brez ogrevanja pri temperaturah pod lediščem in 20 do 30 centimetrih snega se upravi, ki v imenu nosi zaščita in reševanje, ni zdelo dovolj zaostreno, da ljudi obvesti, naj se pripravijo?
Ne moremo mimo vprašanja, ali bi se jim tako zdelo, če bi se v takšni situaciji znašli ljudje v središču Ljubljane – v centru moči, blizu očem tistih, ki odločajo o naših življenjih? Ali bi v takšnem primeru bila alarmirana vsa Slovenija in vpoklicana vsa gasilska društva?
Leta 2026 je življenje Slovencev ohromilo 30 centrimetrov snega. Nekako težko verjamemo, da je to res vse le posledica izredne ujme, verjamemo pa, da je to posledica številnih dejavnikov, ki so skozi leta pristali na stranskem tiru, od urejanja gozdov in dreves pri inštalacijah do reagiranja pristojnih služb.
Nekoliko nejevoljni so nam v svojem odgovoru razlagali še, da opozarjanja in alarmiranja ne gre enačiti in da bi mi morali biti obveščeni. Hvala, pristojni na upravi za zaščito in reševanje, naj vas pomirimo, da razumemo različne pomene besede. Želeli pa bi si, da bi jih tudi vi in vsi tisti, ki bi lahko sprožili SI-Alarm in ljudi obvestili, da smo se znašli v negotovi situaciji.
Razumemo, da zaradi tega sneg in drevesa ne bi nehala padati in bi še vedno bili v temi, bi se pa lahko na to bolje pripravili. Nekateri bi odšli k sorodnikom, priskrbeli bi si agregate, nalili vodo v kanistre, da nam ne bi bilo treba v loncih topiti snega, kot da smo v 17. stoletju.
Nepremišljeno in neutemeljeno alarmiranje bi lahko povzročilo nepotrebno zaskrbljenost in paniko med prebivalci ter zmanjšalo zaupanje v alarmiranje, so nam še zapisali v obrambni drži. Ja, ker zdaj smo pa povsem mirno in brez skrbi zmrzovali v soju sveč in vam zaupamo, da nas naslednjič ne boste pustili na cedilu.
Sistem javnega obveščanja in alarmiranja po javnih mobilnih omrežjih smo plačali vsi državljani te države, in to ne malo. Ima različne stopnje obveščanja ravno zaradi tega, da ne širi panike, ampak ljudi obvesti. Ampak na koncu vse te tehnike je še vedno človek, ki se odloči, ali bo nekomu pomagal ali ne.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.