Ob Ledavskem jezeru prenesli bistveno manj dvoživk kot v minulih letih
V Kraščih so v tej sezoni prenesli bistveno manj dvoživk kot v minulih letih. O razlogih je spregovoril naravovarstveni nadzornik v Krajinskem parku Goričko.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko so tudi letos skupaj s prostovoljci poskrbeli, da so dvoživke ob Ledavskem jezeru varno prečkale regionalno cesto v Kraščih ter lokalno cesto med Krašči in Ropočo.
V letošnji sezoni so prostovoljci prenesli 2.714 dvoživk. Med njimi je bilo največ navadnih krastač, sledile so rosnice, plavčki, zelene žabe, sekulje ter navadni in veliki pupki.
Zaposlene je letos presenetilo manjše število dvoživk. Kot je pojasnil Kristjan Malačič s Krajinskega parka Goričko, je razlogov za to več. Pomlad je bila zelo suha, noči pa hladne, ravno v času, ko bi se dvoživke morale seliti. Padavin praktično ni bilo, zato predvidevajo, da se številne dvoživke sploh niso odpravile na razmnoževanje.
Kombinacija več dejavnikov
Drugi možen razlog je splošno upadanje populacij, kar opažajo tudi drugod po Sloveniji. Natančnega vzroka za to ni mogoče enoznačno določiti, verjetno pa gre za kombinacijo dejavnikov, kot so vplivi škropiv, intenzivno kmetijstvo in morda tudi naravna selekcija.
"Kljub temu to še ne pomeni nujno dolgoročnega upadanja, saj so naravna nihanja populacij običajna," je dejal Malačič in dodal, da ima velik vpliv tudi pritisk na življenjske prostore dvoživk, kjer človek s svojimi dejavnostmi pogosto negativno posega v njihovo okolje. Kako se bo stanje razvijalo v prihodnje, je težko napovedati.
Ob Ledavskem jezeru so bile zaščitne mreže postavljene podobno kot vsako leto od leta 2006. Na glavni cesti so namestili tudi povratne mreže, ki omogočajo, da se krastače in rjave žabe po odlaganju mresta ob prvih padavinah vrnejo v svoja poletna bivališča. Ob stranski cesti na vzhodni strani jezera je bila postavljena ena mreža, saj je tam promet bistveno manjši in je tudi nevarnost povoza nižja. Skupna dolžina postavljenih mrež je znašala skoraj dva kilometra.
Pri prenašanju dvoživk so sodelovali tako zaposleni kot prostovoljci. Delo je potekalo v izmenah, običajno po dva skupaj, ob večjem številu dvoživk, sicer pa je teren nadzorovala ena oseba. Prostovoljci so prihajali tako iz lokalnega okolja kot tudi iz drugih delov Slovenije. Posebej izstopa prostovoljka iz Krašč, ki pri akciji neprekinjeno sodeluje že več kot desetletje.
Prenos dvoživk se je začel v zadnjih dneh februarja. Mreže so postavili že prej, pred sneženjem, nato je sledil krajši premor, zatem pa je akcija skoraj neprekinjeno potekala ves marec in del aprila. Delo se ni izvajalo v času temperatur okoli nič stopinj ali ob izrazito suhem vremenu.
Največ dvoživk so zaposleni in prostovoljci prenesli leta 2020, ko so jih zabeležili kar 12.649.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
