Valvasorjeva konjenica je bila ustanovljena leta 1993 ob 300-letnici smrti polihistorja, natančneje historiografa, geografa, etnografa, topografa, kartografa, naravoslovca in tehnika, nadalje zbiratelja, risarja in založnika, ob tem pa še vojaka in poveljnika barona Janeza Vajkarda Valvasorja. Presihajoče Cerkniško jezero je bilo Valvasorjevi konjenici ne po naključju destinacija za prvo popotovanje – to jezero je Valvasor pred 330 leti velikokrat obiskal, raziskal in podrobno opisal v svoji znameniti knjigi Slava Vojvodine Kranjske. S tem prvim popotovanjem pa je Valvasorjeva konjenica vsejala nesluteno plodno seme slovenskemu konjeniškemu druženju in pohodništvu. Valvasorjeva konjenica je tako kot prvo tovrstno društvo postavilo temelje vsem konjenicam v Sloveniji. S popotovanji Valvasorjeva konjenica nadaljuje z uresničevanjem misli znamenitega polihistorja o kulturnem poslanstvu vsakega domoljuba. Tako so do sedaj že prepotovali dobršen del naše domovine ter tujine, obiskali kraje, ki imajo bogato zgodovinsko preteklost, ter tudi kraje, kjer je deloval in o njih obširno pisal Valvasor. Prapor oz. zastava Valvasorjeve konjenice pa je na različnih konjeniških popotovanjih in druženjih vihrala že na vseh kontinetih tega sveta.

Jasmina Svetec

Valvasorjeva konjenica se ukvarja tudi z drugimi aktivnostmi – prisotna je na občinskih prireditvah, slavnostnih prireditvah, prireja viteški turnir oz. igre, sodeluje na spominskih svečanostih. Ob letošnjem jubileju, 25-letnici delovanja Valvasorjeve konjenice, se je konjenica odpravila na že 26. popotovanje v kraje z izredno pestro in bogato zgododovino. Prekmurje je bila do sedaj edina pokrajina v naši državi, ki jo slavna Valvasorjeva konjenica še ni obiskala. "Zgodovinska preteklost pokrajine, naravne lepote in radovednost so jih privedle do odločitve, da se letos izvede tabor v Krajinskem parku Goričko, iz katerega se vsakodnevno odjezdi v drug kraj," je povedal stotnik Valvasorjeve konjenice Cvetko Možina.

Jasmina Svetec

Tabor letošnje Valvasorjeve konjenice je bila bivša vojaška karavla Jugoslovanske armade na Hodošu, ki jo je Občina Hodoš delno tudi s pomočjo Evropskih sredstev preuredila v mladinski center. Njihova trasa jezdenja je potekala po poti Hodoš–Šalovci–Adrijanci–Šulinci–Ženavlje–Martinje–Trdkova–Marof–Tromejnik–Kruplivnik–Domanjševci–Križevci–Szalafo–Pityerszer–Hodoš. Konjenica se je na poti ustavila tudi v Domanjševcih pri Dnevnem baru Magnolija, kjer jo je v objektiv ujela lastnica lokala Jasmina Svetec.

Jasmina Svetec