V bližini naselij letos veliko sov. Nekatere zaradi zastrupitev poginile
Za vse ptice je ključnega pomena ohranjanje raznolike kmetijske krajine z mejicami, travniki in travniškimi sadovnjaki.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Če smo pozorni na dogajanje v naravi, lahko v zadnjem času opazimo več sov tudi v bližini naselij. Kot pojasnjuje Gregor Domanjko iz Javnega zavoda Krajinski park Goričko, to ni nenavadno. V Pomurju živi osem različnih vrst sov – lesna sova, mala uharica, velika uharica, pegasta sova, veliki skovik, čuk in kozača.
Najpogostejši sta lesna sova in mala uharica, ki ju najlažje opazimo ali slišimo prav v naseljih. »Za malo uharico je značilno, da se pozimi zbira v skupine in prezimuje v parkih ali na iglavcih. Zato jo pozimi lažje opazimo v bližini hiš,« pojasnjuje Domanjko in dodaja še, da so letos pozimi prejeli več podatkov o pegastih sovah v nižinskem delu Prekmurja.
»Na žalost tudi o poginulih pegastih sovah, ki so se zelo verjetno zastrupile ob plenjenju zastrupljenih malih sesalcev.«
Vse je povezano
Vse sove se prehranjujejo z malimi sesalci, plazilci in dvoživkami. »Če sove, tako kot druge vrste ptic, ocenijo, da je plena v naravi veliko, lahko izležejo več jajc, iz katerih se razvije več mladičev. V letih, ko je v bukovih gozdovih več žira in s tem več malih sesalcev, ki se z njim prehranjujejo, v gnezdu lesne sove preživi več mladičev, ki nato tudi uspešno izletijo,« razlaga Domanjko.
Veliki skovik, ki gnezdi na Goričkem, pa se prehranjuje predvsem z večjimi žuželkami, kot so kobilice, na primer drevesne zelenke. Te živijo in se prehranjujejo v drevesno-grmovnih pasovih oziroma mejicah v odprti kmetijski krajini.
V mejicah, na opuščenih kmetijskih zemljiščih ter na gozdnih robovih rastejo predvsem grmovne vrste in robidovje, ki kobilicam zagotavljajo zatočišče in prehrano. Če mejice izsekamo, uničimo njihov življenjski prostor in s tem tudi pomemben vir hrane za velikega skovika.
Če je plena premalo, se ptice umaknejo ali pa ne preživijo. Mejice pa niso pomembne le kot življenjski prostor za plen, temveč tudi kot lovne preže za velikega skovika in druge ptice, kot sta rjavi srakoper in rumeni strnad.
Uporabljajo jih za opazovanje in lov na okoliških travnikih. »V naravi je vse povezano,« poudarja Domanjko in dodaja, da s komasacijami in melioracijami sicer racionaliziramo kmetijsko proizvodnjo, vendar na dolgi rok škodujemo naravi in deloma tudi sebi.
Najbolj zdrava in odporna okolja so tista, kjer je krajina raznolika – z vrstno pestrimi travniki in travniškimi sadovnjaki, mejicami, posamičnimi drevesi, mlakami, manjšimi gozdnimi otoki ter njivami z različnimi kulturami. »Zdrava okolja so tista, kjer ne prevladuje ena sama kultura ali raba prostora.«
Posamezniki lahko pomagamo
Kot še pojasnjujejo v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, lahko pomagamo z ohranjanjem starih dreves, v katerih sove gnezdijo ali najdejo zatočišče. Pomembno je sajenje mejic in ohranjanje protivetrnih pasov, puščanje odprtih skednjev ter nameščanje gnezdilnic.
Za sove in druge ptice je ključnega pomena ohranjanje raznolike kmetijske krajine z mejicami, travniki, travniškimi sadovnjaki ter drevesno-grmovno zarastjo ob vodotokih in manjših potokih.
»V ta namen sadimo mejice in tradicionalne sorte jablan za vzpostavitev novih travniških sadovnjakov. Iz obstoječih sadovnjakov odstranjujemo belo omelo in s košnjo obnavljamo zapuščene travnike,« pojasnjujejo v zavodu in opozarjajo tudi, da je bila tradicionalna podeželska arhitektura bistveno prijaznejša do živali, ki so živele v naseljih in na kmetijah.
Pomembno je tudi, da ne uporabljamo strupov za zatiranje glodavcev ali drugih malih sesalcev. Strupi se namreč prek plena kopičijo v telesih sov in jih lahko pogubijo.
Lesni sovi in mali uharici krošnje iglavcev, kot sta smreka in rdeči bor, dajejo zavetje pred dežjem in snegom. Poleti ju lahko prepoznamo po piskajočem oglašanju mladičev. Pegasta sova pa gnezdi in lovi male sesalce na odprtih podstrešjih starejših hiš in kmetijskih poslopij. Občasno prileti tudi v hleve, kjer išče dnevno ali nočno zatočišče.
»Od vseh naštetih sov v Pomurju oziroma na območju Nature 2000 Goričko sistematično popisujemo le velikega skovika. Za druge vrste nimamo natančnih podatkov o pojavljanju,« še dodaja Domanjko. Velika uharica je sicer najpogostejša na Krasu, kjer gnezdi na skalnih policah, zato je v severovzhodni Sloveniji redka. Na Štajerskem in v Prekmurju gnezdi predvsem v kamnolomih.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
