Suša in nizki pretoki ogrožajo pomurske vode. Kako je z gramoznicami?
Samodejna merilna postaja v Gornji Radgoni je konec julija izmerila desetkrat manjši pretok Mure kot mesec prej. Ribiške družine medtem zaprle številne gramoznice.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Reka Mura je bila julija in v začetku avgusta izrazito slabo vodnata. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) so se njeni pretoki večji del meseca gibali precej pod običajnimi vrednostmi za ta čas, proti koncu julija pa so se še zmanjšali. Arso je zato Muro uvrstil med reke z izrazito majhno vodnatostjo.
Samodejne meritve kažejo, da je Mura na začetku julija pri Petanjcih večinoma dosegala pretok od 60 do 77 kubičnih metrov vode na sekundo. Pretok se je nato ob koncu meseca še zmanjšal. Na merilni postaji v Gornji Radgoni so 27. julija zvečer izmerili vrednosti med približno 50 in 60 kubičnimi metri na sekundo, 31. julija ob 23.30 pa le 44,8 kubičnega metra na sekundo. Do 3. avgusta se je pretok nekoliko povečal in dosegel 52,2 kubičnega metra na sekundo. Tako nizke vrednosti so v primerjavi z referenčnim obdobjem 1991–2020 izmerili zelo redko.
Arso je že 27. julija opozoril, da imajo Mura, Drava, Sava, Ljubljanica, Krka ter zgornji tokovi Kolpe in Soče za julij izrazito majhno vodnatost. Napovedovali so tudi nadaljnje počasno zmanjševanje pretokov in možnost, da bo vse več rek doseglo vrednosti, nižje od običajnih malih pretokov za ta del leta.
Ob tem so pri Arsu za Vestnik zagotovili, da so aktualni pretoki reke Mure še vedno del naravne spremenljivosti rečnega režima, vendar se ta spremenljivost danes odvija v spremenjenih podnebnih razmerah, ki povečujejo verjetnost, trajanje in posledice hidroloških suš. »To je posebej pomembno pri alpskih rekah, saj se zaradi višjih temperatur zraka zmanjšuje zimsko kopičenje vode v snežni odeji. Snežna zaloga je bila letos izjemno nizka, tajanje snega pa se vse bolj pomika v zgodnejšo pomlad,« so sporočili.
Spomnimo, že maja letos smo poročali, da je Mura v Gornji Radgoni po poročanju Arsa spomladi imela najnižji mesečni pretok od leta 1981. Sušomer pa je Muro zaradi pomanjkanja padavin uvrščal med vodotoke z izredno nizkim vodostajem.
Črpanje vode bodo prijavili inšpektoratu
Konec julija je Arso sporočil, da v času meritev tako nizkih pretokov Mure in Save skoraj še niso zaznali. Kot enega izmed razlogov za nastale razmere so navedli predvsem majhno količino snega v Alpah, ki se spomladi in poleti postopoma sprošča v reke. K nizkim pretokom so dodatno prispevali dolgotrajno pomanjkanje padavin, visoke temperature in povečano izhlapevanje. Kako hitro so se razmere spremenile, kaže primerjava z junijem, saj je samodejna merilna postaja v Gornji Radgoni konec julija izmerila desetkrat manjši pretok kot mesec prej.
Medtem je Direkcija Republike Slovenije za vode nedavno že opozorila, da v zadnjih tednih opažajo izrazito povečanje črpanja vode iz vodotokov za zalivanje in namakanje. Zaradi dolgotrajne suše in odvzemov so nekateri vodotoki že presahnili, kar ogroža vodne organizme in njihove habitate. »Odvzem vode s črpalkami ali drugimi napravami je dovoljen le z veljavnim vodnim dovoljenjem in ob upoštevanju ekološko sprejemljivega pretoka. Ko količina vode pade pod določeno mejo, črpanje ni dovoljeno,« so bili jasni.
Nedovoljene odvzeme bodo prijavili pristojnemu inšpektoratu. Posameznikom za kršitve grozi od 400 do 1200 evrov globe, za pravne osebe pa so kazni še višje.
Ogrožen ekosistem
»Dolgotrajna suša je veliko tveganje za ekosisteme reke Mure ter okoliških gramoznic in ribnikov. Zaradi zmanjšanega pretoka se temperatura vode zvišuje, koncentracija raztopljenega kisika pa zmanjšuje, kar povzroča stres pri ribah in drugih vodnih organizmih. Posebej kritične so stoječe vode, kjer je izmenjava vode omejena, zato lahko pride do pomanjkanja kisika in zato do množičnega pogina rib,« je za Vestnik povedal biolog in član inštituta Revivo Sani Župec.
Na alarmantno stanje so se odzvali tudi v pomurskih ribiških družinah, zaradi izrazitega upada vode v ribnikih in gramoznicah, pomanjkanja kisika in vročine so prepovedali ribolov v številnih vodah, ki jih upravljajo.
Najbolj drastične ukrepe je sprejela Ribiška družina Gornja Radgona, saj je na območju RP Linj (Apače) denimo zaprla vse ribolovne vode, prav tako gramoznico pri Barnu in tekmovalni ribnik v Hrastju - Moti ter nekatere vode na območju RP Gornja Radgona, med njimi denimo Negovsko jezero. »Za zdaj na Blaguškem jezeru in na ribnikih v Gradišču kljub nizkemu vodostaju ni težav, zato je tam ribolov še dovoljen,« je za Vestnik povedal predsednik Ribiške družine Gornja Radgona Igor Vajs. Kljub resnim razmeram večjega pogina rib za zdaj ni bilo, je še dodal.
»Tudi z algami za zdaj k sreči ni težav. Čakamo obilnejše padavine, da se stanje stabilizira, a to prinaša tudi nevarnost, da se po dežju razrasejo alge,« je še povedal Vajs.
Tudi v drugih pomurskih ribiških družinah so nekatere vode zaradi trenutnih razmer morali zapreti. Bogdan Vrbnjak, predsednik RD Ljutomer, je za Vestnik povedal, da so poleg Gajševskega jezera zaprli tudi tekmovalni ribnik pri Gezovih jamah, predsednik RD Murska Sobota Aleš Horvat pa je za Vestnik povedal, da je ribičem trenutno nedostopen ribolov na Ledavskem jezeru. Tudi Ribiška družina Lendava je bila za dobrobit rib primorana zapreti jezero Speedway v Petišovcih, gramoznico Mlin ter gramoznico Betonarna (Trimlini). K sreči tudi Horvat in Vrbnjak ne poročata niti o poginu rib niti o pretiranem razrastu vodnih alg.
»Nizek vodostaj vpliva tudi na slabšo kakovost vode, zmanjšuje razpoložljiv življenjski prostor ter otežuje prehranjevanje in razmnoževanje vodnih organizmov. Razmere se lahko izboljšajo z daljšim obdobjem padavin, ki povečajo pretok, znižajo temperaturo vode ter izboljšajo njeno oksigenacijo. V primeru nadaljevanja suše in visokih temperatur pa obstaja nevarnost resnih ekoloških posledic za vodne ekosisteme,« pa je ob tem še opozoril biolog Župec. Ob tem je posvaril še, da v obdobju dolgotrajne suše in visokih temperatur ribolov ni priporočljiv.
»Ribe so zaradi povišane temperature vode, zmanjšane vsebnosti raztopljenega kisika in nizkega vodostaja že močno fiziološko obremenjene. Dodaten stres, ki ga povzroči ulov in ravnanje z njimi, lahko poveča tveganje za poškodbe ali pogin tudi pri ribah, ki so po ulovu izpuščene nazaj v vodo. Zato je v takšnih razmerah odgovorno omejiti ali začasno opustiti ribolov ter s tem prispevati k ohranjanju ribjih populacij in stabilnosti vodnega ekosistema,« je sklenil.
Omejili tudi porabo vode
Komunalno podjetje Prleška komunala, d. o. o. je uporabnike na območju občin Razkrižje, Ljutomer, Veržej in Križevci nedavno opozorilo na močno povečano porabo pitne vode. K večji porabi po njihovih navedbah prispevajo predvsem nenujne dejavnosti, kot so polnjenje bazenov, zalivanje vrtov in zelenic ter pranje avtomobilov.
Poudarili so, da mora imeti oskrba prebivalcev z vodo za osnovne življenjske potrebe prednost pred vsemi drugimi načini uporabe. Prleška komunala uporabnike zato poziva, naj z vodo ravnajo varčno, premišljeno in odgovorno ter omejijo vse dejavnosti, pri katerih poraba pitne vode ni nujna.
Podobno so ukrepali tudi pri javnem podjetju Komunala Radgona, kjer so izdali prepoved pranja avtomobilov, polnjenja bazenov in zalivanja površin v Občini Apače. Prepoved velja za občane, ki se napajajo iz vodnega vira Vratja vas. Gre za prebivalce vasi Vratja vas, Vratji Vrh, Žiberci, Podgorje, Zgornje Konjišče, Spodnje Konjišče, Drobtinci, Grabe, Pogled in Stogovci. Če ne bo kmalu odrešilnega dežja, bodo podobne ukrepe verjetno sprejeli še kje.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.