Nasilje v šolah ne sme postati nova stvarnost, pravi oče ene od dijakinj
Osumljeni dijak, ki je poškodoval starejšo dijakinjo, prestaja 30-dnevni pripor na enoti za forenzično psihiatrijo oddelka za psihiatrijo.
»Bil je čisto normalen petek. Sedim v pisarni, z mislimi že nekoliko pri koncu tedna, ko se oglasi telefon. Dobim sporočilo od hčerke, dijakinje srednje zdravstvene šole. Odprem SMS in preberem: 'Napadeni smo. V šoli so z nožem ali pištolo. Nekdo je ranjen. Skrivamo se v učilnici in moramo biti tiho.' Sprva nisem povsem dojel, kaj sem prebral. Šele ob drugem branju so mi skozi misli šli naslovi o napadih v šolah v Gradcu, Zagrebu, Beogradu. Dogodki, ki se niso končali srečno in so za seboj pustili veliko žrtev. V bistvu sem ostal miren. Del mene je še vedno mislil, da gre za kak slab najstniški črni humor. A hitro postane jasno, da ni šala,« je svojo pripoved začel Nino Škalič, oče dijakinje, ki obiskuje Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota, kjer je prejšnji petek dijak 1. letnika z nožem napadel dijakinjo 4. letnika ter jo porezal po obrazu in hrbtu.
»S hčerko sva lahko komunicirala le prek sporočil. Poskušal sem jo pomiriti in ji svetoval, naj dosledno sledi navodilom profesorjev ter policistov, ki so bili že v šoli. Vmes pa se ti v glavi vrtijo vprašanja. Je napadalec eden ali jih je več? Je nevarnost že mimo? Je še kdo ranjen? Kot starš si v takem trenutku popolnoma nemočen. Ne moreš pomagati, lahko le čakaš in upaš. Ker je bila pisarna nedaleč od šole, sem se že odpravljal proti njej, ko pride novo sporočilo, da so vsi zunaj in lahko gredo domov. Vmes je napadalec že bil ujet. Odleglo mi je. Na postajališču pri šoli zagledam hčerko in druge dijake – pretresene. Nihče od njih še ni povsem doumel, kaj se je zgodilo,« nadaljuje Škalič.
Šola je ob dogodku takoj intervenirala po protokolu. »Na tem mestu želim jasno in iskreno poudariti: vesel sem in hvaležen, da so se delavci šole odzvali hitro, mirno in natančno po protokolu. Njihovo ravnanje je bilo strokovno in odgovorno. V takšnih trenutkih je prav to tisto, kar lahko prepreči hujše posledice. Za to si zaslužijo spoštovanje in zahvalo,« pravi oče dijakinje.
V 30-dnevnem priporu
Osumljenca, ki prihaja izUpravne enote Murska Sobota, so po prijetju na podlagi določil zakona o kazenskem postopku privedli v 48-urno pridržanje, v nedeljo pa k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Murski Soboti in ta je zanj odredil 30-dnevni pripor. Mladoletnik je od ponedeljka v priporu na enoti za forenzično psihiatrijo oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, je pojasnil Stanislav Žižek, predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti. Ker je postopek še v začetni fazi, ni mogoče napovedati, koliko časa bo trajal pripor in kaj temu sledi, je še dodal Žižek.
Kmalu po incidentu so se pojavile govorice, da je imel napadalec seznam morebitnih žrtev. Policija tega ni ne potrdila ne zanikala, smo pa neuradno izvedeli, da je seznam res obstajal, a bi se lahko navezoval na dijake, ki bi lahko bili pri enem od predmetov deležni ustnega ocenjevanja, skupaj z osumljenim dijakom, ki ta dan naj ne bi hotel v šolo, vendar so ga doma pregovorili.
Poškodoval tudi sebe
Kriminalisti v predmetni zadevi obravnavajo kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti in kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, je pojasnil vodja kriminalistov PUMS Bojan Rous. Ni želel odgovoriti na vprašanje, ali je bila napadena dijakinja naključna žrtev. »O motivu je prezgodaj govoriti, ker nimamo zbranih vseh obvestil in dokazov.« Po besedah Rousa se osumljenec prijetju ni upiral, saj je bil izsleden na begu, med opravljanjem ogleda kraja pa je bil zavarovan tudi nož, tega napadalec torej med prijetjem ni imel pri sebi. Neuradne informacije pa kažejo še, da je dijak med dogodkom poškodoval tudi sebe.
Tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje smo vprašali, kakšne so možne sankcije zoper nasilnega dijaka. Odgovorili so, da lahko šola za kršitve v času šolskih obveznosti izreče opomin, ukor ali izključitev. »Ko gre za najtežje kršitve, med drugim za ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, lahko šola dijaku izreče izključitev iz šole,« so navedli.
Dodali pa še, da to določa zakonodaja in da šola pri tem izreku ni vezana na odločitev sodišča. Sankcije zato lahko sprejme takoj, ker gre za vzporedni ukrep. Obenem lahko dijaku nemudoma prepovejo prisotnost pri pouku, še navajajo. Prepoved lahko v primeru hujših ali dolgotrajnejših posledic traja do konca postopka vzgojnega ukrepanja.
Ocenili so, da je šola v primeru ustrezno ukrepala. Ob tem so izrazili prepričanje, da so slovenske šole varne, a se zavedajo, da do nasilnih dogodkov lahko pride. Kot edino dolgoročno pot pa navajajo vsakodnevno preventivno delo z otroki in mladostniki.
Po uradni dolžnosti
V obravnavo dijaka v priporu je vključen tudi Center za socialno delo Pomurje. Kot nam je povedala pomočnica direktorice Danijela Cug, je njihova institucija vključena po uradni dolžnosti, saj gre za mladoletno osebo. »Pomoč je namenjena psihosocialni podpori dijaku, razbremenitvi stiske,« pravi. Dodaja, da je v tovrstnih primerih pomembno zagotoviti vse možne oblike pomoči. Če se izkaže potreba po zdravstveni, se mora vključiti zdravstvo in podobno. Zanimalo nas je tudi, ali je njihovo pomoč sprejela tudi žrtev nasilja, vendar Cugova pravi, da nam tega podatka ne more razkriti. So ji pa pomoč ponudili in jo tudi seznanili z možnostmi. Tudi s šolo so v stiku in se bodo vključili v obravnavo dijakov, če se bo za to pokazala potreba.
Strokovnjakinja za vzgojo Leonida Zalokar je v slovenskih medijih po incidentu poudarjala, da se v tovrstnih primerih vedno najprej postavi vprašanje, kam bomo dali otroka, ki je bil nasilen. A to ne bi smelo biti prvo vprašanje, ampak se je treba vprašati, kako mu ponuditi pomoč, oceniti varnost šolskega okolja in podobno. Meni, da gre za multidisciplinarni problem, v katerem morajo sodelovati strokovnjaki različnih strok, preden se lahko nasilna oseba vrne v izobraževalni zavod, pa je treba dobiti oceno, da ni nevarna in da ni ponovitvene nevarnosti. Po njenih besedah je šola svoje opravila, sedaj pa bi morale ukrepati druge stroke. Dodala je, da bi morala Slovenija slediti vzoru drugih razvitih evropskih držav in sprejeti pomoč od zunaj, saj da smo premajhna država, da bi take probleme lahko uspešno rešili sami.
Tudi sociologinja Lucija Čevnik, pogovor s katero objavljamo posebej, meni, da imajo takšni dogodki lahko resne posledice. Vrstniki, ki so priča nasilju, se lahko sprašujejo, ali bodo naslednji na vrsti, manjše okolje pa še poveča občutek ogroženosti. Meni, da se morajo starši z otroki o tem odkrito pogovarjati, jim prisluhniti in nameniti podporo. Vrstniško nasilje se ne sme pometati pod preprogo, ampak se je treba o njem pogovarjati. Čevnikova dodaja, da mnoge žrtve svojega doživljanja ne prepoznajo kot nasilje, povzročitelji pa vedenje pogosto razumejo kot šalo ali zabavo, brez zavedanja, da nekomu povzročajo bolečino, stres, sram in obup.
»S hčerko se odpeljeva domov na varno. Kasneje pridejo vprašanja, zakaj se to dogaja, zakaj vse pogosteje prav šolah, kje kot družba izgubljamo občutek za meje, odgovornost in varnost. Odgovori ne bodo hitri. Sledil bo znan vzorec: kratkotrajna zaskrbljenost, previdne izjave, nekaj razprav in nato tišina. Dogodek bo sčasoma zbledel. Do naslednjič. V naših šolskih časih se kaj takega ni dogajalo. Ne zato, ker bi bil svet idealen, temveč zato, ker so bile meje jasnejše in odgovornost bolj otipljiva. Danes pa starši prejemamo sporočila otrok, ki so v nevarnosti in se skrivajo v učilnicah. In to ne bi smelo postati nova normalnost,« je Nino Škalič izrekel tisto, o čemer so v teh dneh gotovo razmišljali mnogi starši.
Pomagajte oblikovati Vestnik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
