Profimedia

Tisti, ki tega športa ne spremljate vsakodnevno, ste se ob prenosu evropskega kolesarskega prvenstva pred dnevi upravičeno spraševali, ali gledate ponovljeni posnetek Tadeja Pogačarja v Ruandi, ko je na cestni dirki prejšnji teden pokoril svetovno kolesarsko elito. Prizora obeh dirk sta bila identična. Slovenski kolesar kilometre pred ciljem v osami, šele nekje v daljavi je sopihal prvi zasledovalec, Belgijec Remco Evenepoel. Pogačar je mlademu zvezdniku očitno zameril »osramotitev« na afriškem kronometru, ko ga je ta na zadnjem vzponu celo prehitel, kljub temu da se je na stezo podal dve minuti za njim.

Ciniki med nami bi rekli, da je nuklearni Tadej navijačem nekoliko pokvaril spremljanje najpomembnejših dirk. Njegova prevlada ne pozna mej, pa naj so to enodnevne klasike, večtedenske dirke ali svetovno prvenstvo. To je sicer odlično za slovenske privržence kolesarstva, za druge pa približno tako zanimivo, kot če bi že petič v tednu gledali isti film. Po navadi vsaki vrsti dirk vlada drug kolesar, Pogačar pa ima v tej sezoni nad zmagami skoraj popoln monopol.

Profimedia

Naštejmo samo najbolj odmevne dirke, na katerih preprosto ni imel konkurence: Liège–Bastogne–Liège, Valonska puščica, Strade Bianche, dirka po Dofineji, dirka po Franciji ter svetovno in evropsko kolesarsko prvenstvo. Lani je (zato, ker se mu je pač zaljubilo) zmagi na Touru dodal še skoraj prelahko slavje na italijanskem Giru. Postal je prvi kolesar, ki mu je to uspelo po letu 1998. Na enodnevnih dirkah mu v zadnjih dveh sezonah lahko parira zgolj Nizozemec Mathieu van der Poel, na t. i. grand tourih pa le Danec Jonas Vingegaard. Besedo konkurenčnost lahko v zadnjih dveh sezonah damo kar v narekovaje, ker tudi če bi sešteli uspehe obeh specialistov, bi Pogačarjev oklep komaj opraskali.

Kar pa je lahko za kolesarsko karavano še bolj zastrašujoče, Pogi zmaguje z navidezno neverjetno lahkotnostjo. Kdaj v zgodovini športa se je kolesar tako redno odločal za pobege 50, 70, celo sto kilometrov pred ciljem in iz kilometra v kilometer povečeval prednost? Se kdo spomni kolesarja, ki bi na cilju ob fizično izmozganih konkurentih po gorski etapi bil videti, kot da se je podal na panoramsko vožnjo po Goričkem? Pogi napada tam, kjer drugi komaj držijo tempo, njegova proizvodnja moči na kilogram pa je za konkurenco znanstvena fantastika.

profimedia

Če se v prihodnosti ne izkaže, da mu je (kot premnogim kolesarjem pred njim) pri nerealnih predstavah pomagal eritropoetin ali kakšna izmed drugih prepovedanih substanc, lahko Tadeja Pogačarja upravičeno postavimo ob bok legendarnemu Eddieju Merckxu - najboljšemu vseh časov.