Jure Kljajić

Z razvojem umetne inteligence (UI) se vse pogosteje pojavlja vprašanje, kako jo uporabiti v izobraževalnem procesu. Na nekaterih pomurskih srednjih šolah se strinjajo, da prinaša tako priložnosti kot izzive, a obenem poudarjajo, da jo je treba razumeti, preudarno uporabljati in previdno vključevati v učni proces.

Umetna inteligenca na šolah v uporabi, učitelji prepuščeni lastni presoji
Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) na umetno inteligenco gledajo kot na priložnost za dijake in zaposlene, hkrati pa kot izziv za pedagoški proces. »Umetna inteligenca je dejstvo, posledica znanstveno-tehnološkega razvoja, ki ima in bo imela še večji vpliv na družbo kot celoto,« poudarjajo. Podobno razmišljajo tudi na Gimnaziji Murska Sobota (GMS), kjer se z umetno inteligenco ukvarjajo že skoraj tri leta – vse od preboja ChatGPT. »Umetne inteligence ne dojemamo kot sovražnice, temveč kot zaveznico pri učenju in razvoju kompetenc,« pravijo.

Jure Kljajić

Na šoli so za dijake in učitelje že pripravili delavnice, uvedli pa so tudi projekt DigiUM, namenjen razvijanju digitalnih kompetenc in odgovorne uporabe umetne inteligence. Na Ekonomski šoli Murska Sobota UI prav tako vidijo predvsem kot priložnost, ki ob ustrezni uporabi »lahko bistveno obogati učni proces«. Hkrati pa priznavajo, da prinaša izzive, predvsem na področju etike, avtentičnosti in ocenjevanja znanja. »Ključ je v uravnoteženem pristopu – v spodbujanju kritične rabe UI in razvijanju digitalne pismenosti med dijaki,« poudarjajo na šoli.

Umetne inteligence ni možno ignorirati

Na vseh treh šolah se zavedajo, da je uporaba umetne inteligence nekaj, česar ni več mogoče ignorirati. Formalnih smernic za uporabo tovrstnih orodij sicer še nimajo, a se v to smer že premikajo. Na GFML je uporaba umetne inteligence pri pouku prepuščena posameznim učiteljem, na GMS pa trenutno poteka priprava digitalne strategije, v katero bodo vključili tudi smernice o smiselni in odgovorni uporabi umetne inteligence. Na Ekonomski šoli imajo že interne dogovore, ki učiteljem pomagajo usmerjati dijake, v prihodnje pa načrtujejo oblikovanje uradnih pravil.

Spletnik

Vse tri šole spodbujajo dijake k premišljeni in odgovorni uporabi umetne inteligence, učitelje pa k stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju. Na GFML poudarjajo, da uporaba UI ni prepovedana, »ampak v določenih primerih celo zaželena«. Na GMS pa dodajajo, da umetna inteligenca omogoča individualizacijo pouka in prilagajanje učnega procesa posamezniku, a opozarjajo na nevarnost pretirane ali nekritične rabe, podobno kot pri družbenih omrežjih ali računalniških igrah, kar je nezaželeno. Na Ekonomski šoli poudarjajo še pomen podpore učiteljem, da se pri uporabi novih orodij počutijo samozavestno.

Jure Kljajić

Drugačen pristop pri seminarskih nalogah

Učitelji na šolah opažajo, da dijaki pri seminarskih in raziskovalnih nalogah vse pogosteje uporabljajo umetno inteligenco. Namesto da bi to omejevali (saj ne morejo), so se odločili prilagoditi način dela. Na GMS učitelji pripravljajo naloge, pri katerih uporaba umetne inteligence ni posebej koristna, ali pa zahtevajo osebno razlago in argumentacijo. Dijaki morajo pri predstavitvah pojasniti, kako so prišli do vsebine, in argumentirati svoje ugotovitve. Hkrati jih učijo kritične presoje rezultatov, opozarjajo na pasti in omejitve umetne inteligence ter razvijajo zavedanje o avtentičnosti dela.

Profesorji pogosto prepoznajo besedila, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, in jih ločijo od tistih, ki jih napišejo dijaki sami, pravijo na GMS. Na Ekonomski šoli učitelje spodbujajo, naj naloge zahtevajo osebni odziv, refleksijo, analizo in ustni zagovor. Na GFML pa menijo, da uporaba umetne inteligence ni sporna, če gre za eno izmed orodij za učinkovitejše delo.

Jure Kljajić

Na GMS so preizkusili nekatera orodja za zaznavanje besedil, ustvarjenih z umetno inteligenco, a ugotavljajo, da so rezultati pogosto nezanesljivi. Zato se učitelji raje zanesejo na lastno presojo in neposreden pogovor z dijaki. Tudi na Ekonomski šoli nekateri učitelji uporabljajo orodja za prepoznavo »umetno« ustvarjenih besedil, a ta niso vedno najbolj zanesljiva, zato se bolj zanašajo na pedagoški pristop – poznavanje dijakov, njihovo pisno izražanje in vključevanje več oblik preverjanja znanja. Na GFML pa tovrstnih orodij trenutno ne uporabljajo.

Telefoni med testi strogo prepovedani

Na vseh šolah velja strogo pravilo, da dijaki med pisnimi testi ne smejo uporabljati telefonov ali pametnih ur. Naprave morajo biti izklopljene in pospravljene, kršitve pa se obravnavajo kot poskus goljufanja, kar pomeni, da sledi negativna ocena.

Jure Kljajić

Na Ekonomski šoli menijo, da bi bilo smiselno, da ministrstvo pripravi jasne smernice za uporabo umetne inteligence v šolah. Na GFML medtem dodajajo, da je umetna inteligenca posledica razvoja in bi bilo nenavadno, da tega dosežka ne bi uporabljali v izobraževalnem procesu. »Šola je prostor, ki mora učence naučiti varne in odgovorne rabe sodobnih tehnologij,« menijo na GFML. Na GMS pa dodajajo, da bi enotna pravila pripomogla k večji usklajenosti in enotnosti med šolami.