pixabay.com

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je pred dnevi izjavil, da burke in nikabi ne sodijo v šole, javne ustanove in na javna mesta, ter napovedal možnost zakonske prepovedi. Ob takšni izjavi bi človek skoraj pomislil, da učitelji vsako jutro »nemočno« štejejo desetine učenk v burkah. Težava je le v tem, da po podatkih Islamske skupnosti takšnih primerov v slovenskih osnovnih in srednjih šolah skoraj ni.

Zato se težko izognem občutku, da ne gre toliko za reševanje dejanskega problema kot za priročno politično temo, s katero se pozornost preusmeri drugam. Ko so v državi razne afere in vprašanja draginje, ki jih občutimo vsak dan, se je očitno precej lažje ukvarjati z burko, ki jo večina Slovencev verjetno pogosteje vidi v televizijskih prispevkih kot na ulici. Takšna tema je politično zelo uporabna: je dovolj čustvena, da sproži odzive, hkrati pa dovolj oddaljena od vsakdanjih težav, da ni treba govoriti o konkretnih rešitvah tam, kjer so te veliko zahtevnejše.

Še bolj zanimivo je, da Vrtovec pri tem odkrito omenja zgled Italije. Vlada Giorgie Meloni je napovedala prepoved burk in nikabov v šolah, Avstrija pa ima prepoved zakrivanja obraza na javnih mestih že od leta 2017. Tako dobimo vtis, da slovenska politika znova uvaža »kulturne boje« iz sosednjih držav, ne glede na to, kako velik problem so ti pri nas v resnici. Kar je politično uspešno drugod, je očitno vabljivo prenesti tudi k nam, četudi domače razmere niso povsem primerljive.

Vrtovec prepoved utemeljuje tudi z zaščito žensk. Nasprotovati prisilnemu zakrivanju je seveda smiselno. Toda rešitev je nekoliko paradoksalna: žensko naj bi osvobodili prisile tako, da ji država pove, česa ne sme obleči. Svoboda je očitno najlepša takrat, ko jo natančno predpišemo z zakonom.

Razumljivo je zahtevati odkrit obraz pri preverjanju identitete ali zaradi varnosti. Nekaj povsem drugega pa je splošna prepoved na javnih mestih samo zato, ker neko oblačilo ne ustreza predstavi o »naši tradiciji«. Javni prostor vendarle ni muzejska razstava slovenske kulturne dediščine.

Morda bi bilo zato pred kopiranjem italijanskih ali avstrijskih rešitev smiselno najprej ugotoviti, ali imamo tudi italijanski oziroma avstrijski problem. Sicer hitro dobimo veliko politično rešitev za težavo, ki jo je bilo do včeraj skoraj treba iskati s povečevalnim steklom.