Jure Kljajić

Poletno obdobje v medijskem svetu navadno velja za čas kislih kumaric. Čas, ko parlamentarne, vladne in tudi sodne sobane samevajo, glavni akterji pa nabirajo moči v luksuznih letoviščih in iščejo pozornost s cenenimi objavami na družbenih omrežjih. Z obžalovanjem ugotavljam, da čas kislih kumaric še ni napočil, se pa nam pred očmi dogaja razgradnja politično-družbene sfere. Še nekoč nepredstavljive poteze se sprejemajo brez pretiranega ogorčenja in pravnih ali političnih posledic. Strankokracija se kaže v igračkanju s temama varnosti in obrambe, kakor da bi šlo za družabno igro. Kocka se praviloma meče, ko kamere tečejo, a verjamem, da niti za zaprtimi vrati ti akterji ne premorejo vizije in modrosti za trezno in strokovno razpravo.

Povprečen volivec tako ali tako ne ve, kaj pomeni kratica BDP, in verjetno niti ne bo opazil, da mu bo država že prihodnji mesec trgala od plače za storitev, ki je v praksi še ne zagotavlja. Kako bi bilo lahko drugače, ko pa si mama enega od maturantov oddahne, da je sinček na maturi preživel matematiko in bo tako lahko šel študirat ekonomijo. Nazoren primer, kakšen kader proizvaja in vzgaja naš vzgojno-izobraževalni sistem.

Jure Kljajić

Na ravni regije je podobno. Najmočnejši odziv sproži polemika o rdeči zvezdi in Thompsonu, delitev razvojnih milijonov pa je obskurna tema, ki nikogar ne zanima. V največjem socialnovarstvenem zavodu so končno odstavili direktorja, a izkazuje se, da so motivi preprostejši od vizije. Še najbolj bizarno stanje pa je na Goričkem, kjer očitno samo še župan in občinska struktura niso seznanjeni z obsodilno sodbo in mirno nadaljujejo sajenje rožic.

Koga sploh brigajo Gornji Petrovci? Vse to dogajanje ni preveč presenetljivo. Preseneča kvečjemu apatija, s katero ga družba sprejema. Medijski prostor je praktično vsakodnevno napolnjen z rutiniranimi spodrsljaji nosilcev oblasti, a vendar se zdi, da je edina prava novica ta, da to nikogar več ne gane. Ne zato, ker bi bilo sprejemljivo, temveč ker je postalo običajno. Normalizacija politične brezbrižnosti je morda najnevarnejša posledica vseh teh »poletnih« prerivanj. In če se vse to dogaja v času kislih kumaric, me je prekleto strah, kaj nam pripravljajo jeseni.