V premislek: Se naše delo še izplača, če nam narava vedno kaj vzame?
Živimo v novi realnosti, polni podnebnih sprememb, in vprašanje za milijon dolarjev je, kako se nanjo pripraviti in navaditi.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Kdaj se lotiti dela na vrtu? To se pred vsako novo sezono sprašujejo vrtičkarji. Če nas pomlad razvaja s toplim vremenom, nekateri hitijo in sadijo vse po vrsti, drugi se temu čudijo in upoštevajo starodavne modrosti, da je zemlja še mrzla in da bo vse zraslo tudi, če se del lotimo sredi maja. Ko mine obdobje ledenih mož.
Pankracij, Servacij in Bonifacij se letos niso izneverili slovesu. Z njihovim godovanjem je sovpadel prehod hladne fronte, ki je prinesla dež in sneg, močnejši veter in žal tudi točo in sodro.
Ta je v minulih dneh padala tudi v nekaterih pomurskih krajih, a k sreči ni povzročila večje škode. So pa na delo pridnih rok gospodinj, vrtnarjev in kmetov že vplivale druge vremenske neprilike. Najprej nas je zajela suša in povzročila škodo na kulturah, še preden so se dodobra razvile. Sedaj je zemljo zabil dež. Kmetje velikega optimizma pred glavno sezono ne kažejo, a tudi potrošniki ne.
Cene rastejo iz leta v leto, iz meseca v mesec in pričakovati je, da bodo vremenske ujme še spodbudile podražitve. Te dni v medijih odmevajo cene slovenskih češenj na nekaterih tržnicah. Posamezni prodajalci jih prodajajo po dvajset evrov za kilogram. Veliko je to, tako kot je veliko devet evrov za kilogram domačih jagod. Pa razumem, da si proizvajalci morajo pokriti stroške in zagotoviti obstoj. Ampak ljudem plače ne rastejo tako, kot se dražijo živila in druge življenjske potrebščine.
Že cene sadik so vsako leto opazno višje, v nekaterih vrtnarijah lahko za posamezne sadike paradižnika (necepljenega) odšteješ po štiri evre ali več, tudi vsaka navadna cvetlica stane že dobra dva evra, kaj šele če je kakšna »posebna«. Če normalno živiš in služiš, tega denarja ni težko odšteti, ampak vsakič nas doleti kakšna neprilika in potem se zdi, da si denar vrgel skozi okno, ker pridelka ni bilo.
Letos smo bili najprej priča ostrejši zimi kot v minulih letih, nato snegolomu, vetrolomu, sušnim razmeram ... Verjetno tudi toči ne bomo ušli. Protitočna mreža in zaščita ne moreta rešiti vsega, potem pa je tu še vse več škodljivcev, ki se zavrtajo v sadje, zelenjavo.
Namesto tega, kdaj začeti delati na vrtu, se marsikdo že sprašuje, ali je še sploh vredno vrtnariti. Toliko, kolikor pojemo, lahko kupimo, vendar potem prevečkrat gledamo na ceno in ne na kakovost ali poreklo. Živimo v novi realnosti, polni podnebnih sprememb, in vprašanje za milijon dolarjev je, kako se nanjo pripraviti in navaditi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
