profimedia

S torka na sredo ponoči po srednjeevropskem času so Združene države Amerike in Iran sporočili, da podpisujejo dvotedensko premirje. Obe strani sta razglasili zmago, slovenski zet pa je obenem povedal, da je dogovor na mizi in da je vse urejeno – Iran bo lahko začel obnovo porušenega, ZDA pa bodo pomagale pri nakopičenem prometu v Hormuški ožini. »Velik dan za svetovni mir!« je še hinavsko zapisal prav ta, ki je svetovni mir v resnici skrhal.

Profimedia

Premirje je seveda samo farsa. V sredo se nismo zbudili v svet miru, ampak v svet premora. Dogovor je sicer v tem trenutku ustavil neposredno nasilje in vsaj začasno pomiril eno najbolj napetih točk na svetu, vendar občutek varnosti ostaja krhek. Kot da vsi vemo, da se zgodba še ni končala – samo za trenutek je utišana. Tako kot je z vojno, je tudi s to navidezno tišino, ki – upam – traja vsaj še v tem trenutku, ko to berete. Imata namreč zelo konkreten vpliv na vsakdan slehernika, tudi pri nas, v Sloveniji. Morda se zdi, da je konflikt daleč stran, pa vendar lahko vsakodnevno opazimo, kako vpliva na naše življenje. Govorim o življenjskih stroških, in čeprav premirje obeta vsaj začasno umiritev nihanja cen, ni pretiranega optimizma, da bi se te kaj prida znižale. Zdi se, da je iz tedna v teden vse dražje. No, v vsem tem nihanju pa je vsaj ena stvar stabilna, to je plača, ki je vsak mesec enaka in prav nič ne raste. "Kakšna sreča!"

Dreamstime

Če smo se s pomladjo začeli veseliti lepših, toplejših dni in bili v mislih že pri poletnem dopustu, je trenutno stanje povzročilo, da je tudi temu treba posvetiti dodaten razmislek. Gotovo ni malo tistih, ki sedaj bolj previdno izbirajo destinacije, spremljajo novice in razmišljajo, ali je dovolj varno, da se sploh kam ganejo. Tudi navidezno premirje ne spreminja veliko. V ozadju ostaja tihi dvom: kaj če se razmere spet zaostrijo ravno sredi poletja. Ta občutek negotovosti je morda ena najbolj značilnih lastnosti današnjega sveta – ne gre več za to, da bi nas neposredno ogrožala vojna, temveč za stalno prisotno možnost, da se stvari hitro spremenijo. Zato današnji svet ni le politično drugačen, ampak tudi bolj čustveno napet. Ljudje si želimo normalnosti – brezskrbnega poletja, načrtov brez »kaj pa če«. Premirje nam to morda za trenutek omogoča, a nas hkrati opominja, kako hitro se lahko ravnovesje poruši.

Morda prav zato čedalje bolj cenimo majhne stvari: miren večer s knjigo, sprehod v naravi, srečanje z bližnjimi. Občutek, da je prihodnost vsaj za nekaj tednov predvidljiva. V svetu začasnega premirja tudi vsakdan postane nekaj, kar ni več samoumevno, ampak dragoceno.