Jure Kljajić

Po šestih letih od izdelave strokovnih podlag o vodovarstvenih območjih za območje Pomurja je bil v začetku novembra v javno razpravo poslan predlog uredbe o vodovarstvenih območjih za javno oskrbo s pitno vodo v Prekmurju. Že na prvi pogled je evidentno, da gre pri uredbi za potencialno največjo omejitev prostorskega razvoja Prekmurja doslej. Več ali manj celotno območje na levem bregu reke Mure bi bilo uvrščeno med vodovarstvena območja z različnimi ravnmi zaščite.

Namen uredbe je zavarovati območja za javno oskrbo s pitno vodo za prebivalce občin Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Lendava, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina, Turnišče in Velika Polana.

MNVP

Omejitve za občine, investitorje in kmete

Vodovarstvena območja (VVO) sestavljajo zajetja, to so črpalne vrtine in zajeti izviri, z različnimi stopnjami varovanja. Uredba deli območja na štiri stopnje zaščite: VVO I, VVO II, VVO IIIA in VVO IIIB. Prvi dve stopnji sta najstrožji, kar pomeni, da je na teh območjih razvoj v praksi skoraj onemogočen, saj uredba prepoveduje skoraj vse prostorske posege.

Od gradnje stanovanj, poslovnih, industrijskih, turističnih ali kmetijskih objektov do cest, parkirišč, čistilnih naprav, gnojenja, gramoznic in tako naprej. Občine tako na teh območjih ne bodo mogle širiti naselij, ravno tako bodo zaprta vrata investitorjem. Posebej občutljive bodo tudi posledice za kmetijstvo. Na najstrožjih območjih bi bilo gnojenje z gnojevko, gnojnico in digestatom prepovedano, prav tako uporaba različnih fitofarmacevtskih sredstev. Na posameznih območjih bi bilo celo preoravanje trajnega travinja omejeno ali povsem prepovedano. V širšem vodovarstvenem pasu bi bila večina posegov sicer dovoljenih, vendar tudi pod določenimi pogoji. Od izvedbe analiz tveganja do pridobitve vodnih soglasij. V praksi to pomeni višje stroške, daljše postopke in prav gotovo večji delež zavrnjenih soglasij. Gre skratka za novo plast že tako obsežne birokracije v času glasnih pozivov k poenostavitvi in pohitritvi postopkov. 

Matej Novak

Da gre v predlagani obliki kljub posebnemu pomenu zaščite vodnih virov za zelo omejujočo uredbo, ki bo prinesla veliko administrativnih zapletov, so nam potrdili tudi viri iz vodnogospodarske stroke, ki želijo ostati anonimni. Med kritičnimi pomisleki je slišati vprašanja, ali bo treba v prihodnje »za vsako pasjo uto v Prekmurju pridobiti vodno soglasje« in kako bo sistem sploh zmogel obravnavati takšen val dodatnih postopkov.

Pozvali k podaljšanju javne obravnave

Katera območja bi bila uvrščena v najbolj rigorozen režim? Na podlagi priložene pregledne karte, ki bi sicer lahko bila veliko jasneje definirana, je moč razbrati, da bi se najstrožji režim (VVO I in VVO II) raztezal prek glavne osi nižinskega Prekmurja, kjer ležijo črpališča in kjer je vodonosnik najbolj izpostavljen, hkrati pa tudi v posameznih delih Goričkega, kjer se pojavljajo ranljive vodonosne cone. Najstrožje varovanje bi tako zajelo območja občin Murska Sobota, Tišina, Puconci, Moravske Toplice, Lendava, pa tudi dele občin Hodoš, Rogašovci, Gornji Petrovci, Šalovci, Dobrovnik in Kuzma, kjer so umeščena pomembna vodna zajetja. Bolj sproščen režim bi veljal za pretežni del severnega Prekmurja, ki zajema širše območje Goričkega, medtem ko samo severovzhodni del regije večinoma ne bi bil obarvan in bi bil kot tak zunaj vodovarstvenega območja.

Nataša Juhnov

Uredba se nanaša na območje, ki ga pokriva in upravlja javno podjetje Vodovod sistema B. V vodstvu podjetja, ki skrbi za enega od petih največjih vodovodnih sistemov v državi, pripravo uredbe podpirajo, saj številni občinski prostorski akti, kot poudarja direktor Boštjan Zver, niso več usklajeni z dejanskim stanjem na terenu. Uredba temelji prav na strokovnih podlagah, ki so jih pomagali pripravljati tudi sami, zato Zver izraža zadovoljstvo, da se je proces po dolgih letih vendarle premaknil naprej. Ob tem so na podlagi pobud občin resorno ministrstvo za naravne vire in prostor zaprosili za podaljšanje roka za oddajo pripomb oziroma za podaljšanje trajanja javne obravnave. Ta naj bi se namreč iztekla minulo sredo, zgolj dva tedna po objavi predloga uredbe.

»Zadeva je kompleksna in obsežna. Občine, gospodarstvo in drugi deležniki morajo dati svoje pripombe, da lahko pridemo do usklajenega dokumenta,« poudarja Zver, ki priznava, da je »praktično celotno Prekmurje obarvano« ter da je pri končnem oblikovanju uredbe nujna previdnost, »da se ne poslabša tisto, kar je doslej dobro delovalo.«

Matej Novak

Izjeme s strogimi pogoji

Zanimivo pa je, da uredba vsebuje edinstveno določbo, ki se nanaša izključno na območje Fazanerije v Murski Soboti, ki sicer sodi v ožje vodovarstveno območje, kjer so prostorski posegi praktično prepovedani. Spomnimo, da je bil v zvezi z razvojem območja, kjer stoji mestni stadion,  sprejet občinski prostorski akt, pripravljen pa je bil tudi idejni predlog ambicioznega projekta ŠRC Fazanerija. Projekt, pred leti ocenjen na 26 milijonov evrov, zajema razvoj obeh objektov, stadiona in kopališča, s pokritim plavalnim bazenom, pomožnimi nogometnimi igrišči ter drugimi ureditvami na območju. Zaradi obstoječega športnega kompleksa, ki ga pač ni mogoče preseliti, in tovrstnih načrtov, ki se z aktualno dograditvijo tribun delno že uresničujejo, je tako vendarle predvidena možnost določenih gradenj in rekonstrukcij, vendar prav tako s kopico dodatnimi pogoji in izvedbo analize tveganja ter dodatno preverbo sprejemljivosti vplivov na vodni režim in stanje podzemne vode. Uredba med izjemami izrecno navaja tudi sprejete državne prostorske akte za gradnjo daljnovoda Murska Sobota–Lendava ter prenosnih plinovodov Lendava–Ljutomer in Lendava–Kidričevo.