Jure Zauneker

Večkrat se ustavljamo ob vprašanju, kako se danes zabavajo mladi, v njem pa se skriva veliko več kot zgolj radovednost. Namiguje na primerjavo, morda celo na presojanje. Je torej današnja mladina res drugačna? Se znajo mladi danes sploh še zabavati?

Primerjave med generacijami so stalnica, še posebej ko gre za način preživljanja prostega časa. Mladi pogosto poslušajo stavke, kot so »v naših časih smo znali uživati življenje« ali »mi smo se znali družiti brez telefonov«. Toda čeprav se oblike zabave spreminjajo, to še ne pomeni, da se je izgubila njena vrednost.

Jure Kljajić

Ena najpogostejših predpostavk o trenutni generaciji mladih je njihov premik iz fizičnega v virtualni svet. Druženje prek zaslonov je še dodatno utrdilo obdobje pandemije, ko je to predstavljalo skoraj edino možno obliko ohranjanja stikov. Leta 2021 sem v okviru mednarodne raziskave govorila z mladimi Pomurci o tem, kako pandemija vpliva na njihovo vsakodnevno življenje in počutje. Med pogovorom so mi večkrat izpostavljali stiske, ki so jih prinašali ukrepi omejevanja druženja in gibanja.

Pogosto so imeli željo po fizičnem druženju in bližini, ki ju zasloni preprosto niso mogli nadomestiti. Med mladimi so se okrepili občutki osamljenosti, kar je potrdila tudi raziskava Mladinskega sveta Slovenije. Hkrati pa se je v tem času začelo kazati, da današnja generacija mladih morda znova postaja nekoliko bolj aktivna. O tem je spregovorila tudi sociologinja Mirjana Ule, sklicujoč se na dognanja sociologa Talcotta Pansonsa, ki pravi, da mladina ne more biti dolgo časa tiho. Govori o dvajsetletnem ciklu, ko na mesto tihe generacije pride aktivna generacija. Mladi so med pandemijo med drugim svoje mnenje izražali na petkovih protestih, ob aktivističnih izražanjih pa bi morda o bolj aktivni generaciji lahko govorili tudi na področju zabave.

Vestnik.si

V vseh časovnih obdobjih lahko v generaciji mladih najdemo tiste bolj in tiste manj aktivne. Ko sem sama obiskovala gimnazijo v Murski Soboti, se je večina naše generacije družila po kafičih in diskotekah. Do danes so mnogi od teh zaprli svoja vrata. Opažam pa, da se je veliko mladinskega druženja in zabave preselilo v okolja, kjer lahko mladi aktivno sodelujejo in sooustvarjajo program.

Ob tem najprej pomislim na Mladinski informacijski in kulturni klub (Mikk), katerega kontinuiteto lahko v Murski Soboti iščemo že od šestdestih let prejšnjega stoletja naprej. V njihovem programu najdemo koncerte, razstave mladih umetnikov (galerija Odprto obdobje), razna predavanja, delavnice, izmenjevalnice oblačil, projekcije filmov … Mikk je (še) danes prostor, kjer se mladi lahko hkrati razvijajo, učijo in zabavajo. Mladi ob podpori založbe GBTM in Mikka organizirajo dogodke, kot sta festival Szaparty in Szaparty Kultivator, ki obiskovalce popeljeta v druga okolja in čase. Mikk prav tako v sodelovanju z založbo GBTM letos že tretje leto zapored organizira tudi festival Nindri indri, kjer lahko mladi aktivno sodelujejo kot prostovoljci.

Osebni arhiv

Aktiven je tudi Klub prekmurskih študentov (KPŠ), ki v domačem okolju organizira razne kulturne in zabavne dogodke. Aktivno je Društvo kreativne mladine, ki med drugim vzpodbuja mladinske izmenjave, svoje prostore pa nudi tudi za vaje lokalnih mladih bendov. V Pomurju delujejo tudi društva, kot je Društvo Fršlus, katerega namen je povezovanje in opolnomočenje LGBTQIA+ oseb v Pomurju in informiranje širše skupnosti o LGBT+ tematikah. V maju so tako na Trgu kulture v Murski Soboti organizirali dvodnevni Rikkfest – Festival romske in kvirovske kulture.

V Pomurju delujejo še druga mladinska društva, kot so Mladinsko društvo Černelavci, Klinka, Prleški študentski klub ... Težko bi torej rekli, da so mladi v Pomurju povsem neaktivni, da se med seboj ne povezujejo in ne družijo.

Jure Kljajić

Pomurje danes res nima več toliko diskotek, kot jih je imelo včasih, toda nekaterih mladih to ne ovira. Namesto tega soustvarjajo lastne prostore, festivale in vsebine. O tem, kako se zabava širša populacija mladih v Pomurju, bi bilo treba narediti bolj poglobljeno raziskavo, vendar prostori, kot je Mikk, in društva, kot so KPŠ, Društvo kreativne mladine in druga, dokazujejo, da mladim ni vseeno.

Zabava je lahko tudi več kot samo sprostitev. Je oblika izražanja, povezovanja in iskanja identitete. In čeprav je danes videti drugače kot pred desetletji, ima enako vrednost. Mladi se niso nehali družiti, samo našli so drugačne načine.