Foto: Ženski zbornik prinaša prispevke o položaju in vlogi žensk v družbi
Avtorice zbornika so se dotaknile številnih aktualnih tem in predstavile tudi pomembne posameznice iz zgodovine.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
V uvodu je zbrane nagovoril predsednik UŠF Marjan Šiftar in povedal, da je dogodek tudi poklon Zofki Kveder, izjemni pisateljici, Cankarjevi sopotnici, intelektualki, novinarki, urednici, prevajalki, aktivistki, borki za pravice žensk in pionirki ženskega angažmaja pri nas.
»Letošnje leto je vlada razglasila za leto Zofke Kveder, kar je le še dodatna priložnost in spodbuda za širši razmislek o vlogi žensk v slovenski zgodovini,« je rekel Šiftar.
Spomnil je tudi na druge ženske, med drugim na aktivistko Niko Kovač, ameriško esejistko, pisateljico in kulturno kritičarko Susane Sontag, Mojco Lovrenčič, mlado dirigentko, ki je pred kratkim dosegla izjemen uspeh v svetovnem merilu v Parizu, pa študentko kurdskega rodu Mashe Amini, ki je umrla zaradi brutalnega pretepa iranske t. i. moralne policije.
Zbrane je s pismom nagovorila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki se je med drugim zahvalila avtoricam Ženskega zbornika »za vloženo energijo, čas in znanje ter ne nazadnje tudi pogum. Upam, da bo prepoznan kot pomemben kamenček v mozaiku uveljavljanja pravic žensk v praksi.«
Dvojna diskriminacija
V zborniku so v prvem delu objavljeni prispevki z okrogle mize. Ta je bila vsebinsko usmerjena v razpravo o aktualnih vprašanjih položaja in vloge ženske v družbi ter o ovirah za uveljavljanje žensk v javnem prostoru ter lokalnem in družinskem okolju.
Udeleženke so pripravile tudi prispevke, v katerih so zajele različne aktualne teme iz zgodovine ženskega gibanja, pisale so o položaju in percepciji ženske v manjšinskih skupnostih, socialnem položaju in revščini žensk, položaju in vlogi ženske na področju izobraževanja, o diskriminaciji na podlagi spola pri zaposlovanju in delu ob enakem plačilu za enako delo ter možnostih in odgovornosti za delovanje in ohranjanje ravni že doseženih pravic žensk.
Zapise je prispevalo skupno 12 avtoric.
Predstavitve zbornika so se udeležile tudi nekatere avtorice razprav in na kratko predstavile svoje obravnavane tematike. Vera Klopčič, tudi urednica zbornika, v okviru teme o pogumnih ženskah iz zgodovine poudarja, da je enakopravnost ženske zagotovljena na deklarativni ravni, v praksi pa so pogosto priča nasprotnim trendom zatiranja, kršitev in kratenja pravic žensk.
Iz zgodovine ženskega gibanja izstopajo pogumne posameznice, ki so zaznamovale zgodovinske dogodke ter tako odprle možnosti za prisotnost glasov ženske v javnem življenju, za izobraževanje in zaposlovanje žensk.
Monika Sandreli v prispevku Romska ženska vidna in slišana oriše položaj ženske v romski populaciji. Romske ženske so, kot opaža, še vedno spregledane ter omejene na vlogo matere, gospodinje in žene oziroma partnerke. Rominje doživljajo dvojno diskriminacijo – kot Rominje in kot ženske, vendar so hrabre, pogumne in iznajdljive.
Etelka Korpič Horvat razmišlja o socialnem položaju in revščini žensk. Med drugim ugotavlja, da so najbolj revne ženske v starosti nad 65 oziroma 75 let.
Irena Kumer se je posvetila vlogi in položaju žensk na področju vzgoje in izobraževanja. Meni, da je v tem poklicu še vedno prisotna feminizacija, opozorila pa je tudi na zapuščanje tega poklica, ki ni le problem Slovenije, ampak širši.
Majda Potrata pa je predstavila nekatere zgodbe pogumnih žensk iz Maribora in okolice, med drugim Marijo Maister, ženo generala Rudolfa Maistra, pa Slavo Klavora, Jožico Flander in Jadvigo Golež.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
