V Lendavi trk kulture in finančne realnosti najbolj občutila Zveza kulturnih društev
Prekinitev neposrednega financiranja ZKD Lendava iz občinskega proračuna je posredno začutila tudi območna izpostava JSKD. Lokalna skupnost zatrjuje, da kultura v občini ni ogrožena.

Po lanski reviziji računskega sodišča se je v Občini Lendava spremenil način financiranja kulture, kar so najbolj občutili v Zvezi kulturnih društev (ZKD) Lendava. Dotlej uveljavljeno prakso neposrednega financiranja ZKD so državni revizorji prepoznali kot nezakonito, zato so se tudi občinska nakazila tej osrednji kulturni organizaciji v občini ustavila. ZKD Lendava povezuje več kot 60 društev, in to ne samo z območja lendavske občine, temveč tudi iz območij Črenšovec, Turnišča, Odranec, Velike Polane, Dobrovnika in Kobilja. Samo v letu 2022, ki ga je revidiralo računsko sodišče, je občina zvezi neposredno nakazala več kot 82 tisoč evrov za stroške dela, organizacijo prireditev, obnovo prostorov, materialne stroške in druge izdatke.

Brez stabilnega vira
Zakaj je to sporno? ZKD Lendava je oseba zasebnega prava, ki bi se morala za javna sredstva potegovati na vsakoletnih razpisih, kot je to praksa v drugih občinah, ne pa na podlagi neposredno sklenjene pogodbe in izdanih zahtevkov. Občina je sicer s pogodbo na ZKD Lendava prenesla tudi opravljanje nalog občinske uprave na področju kulture, a tudi za to ni imela podlage v predpisih. Za kaj takega bi namreč morala poskrbeti sama ali prek lastnega javnega zavoda. Nenadna prekinitev takšne prakse je razumljivo pomenila hud udarec za ZKD Lendava. Njihovo delovanje je bilo namreč skoraj v celoti odvisno od občinskega denarja. Tako so praktično čez noč ostali brez stabilnega finančnega vira za kritje stroškov dela in obratovanja ter prepuščeni trgu. Pred letošnjim kulturnim praznikom se je v duhu tega dogajanja razširila kritika, da v lendavskem okolju »umira kultura«.
Primerjali številke
Na občini zanikajo, da bi bilo kulturno delovanje ogroženo, in poudarjajo, da že vrsto let izdatno podpirajo ljubiteljsko kulturo. V podkrepitev trditve navajajo konkretne številke, ki kažejo lansko višino sofinanciranja v primerjavi z njihovo »naravno tekmico«, soboško občino. V Lendavi so tako za kulturo iz občinskega proračuna lani namenili več kot 193 tisočakov, v Murski Soboti zgolj dobrih 31 tisočakov. Ob tem na občini ravno tako spominjajo, da so letos razpisali 120 tisoč evrov za sofinanciranje delovanja kulturnih društev ter za podporo kulturnim projektom in ohranjanju ljudskih običajev.

Rezultati razpisa menda še niso znani, se je pa nanj prijavila tudi ZKD Lendava. Lani je na tovrstnem razpisu prejela le okoli 1700 evrov, ob tem pa še dodatnih slabih 74 tisočakov neposredno iz proračuna. Soboška občina je na drugi strani letos za sofinanciranje delovanja kulturnih društev razpisala osem tisočakov, za ljubiteljsko kulturo pa je na predmetni postavki rezerviranih dobrih 41 tisoč evrov. Kot edina mestna občina v regiji na splošno za programe v kulturi letno namenja več kot 1,2 milijona evrov, saj sofinancira tudi delovanje Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, Galerije Murska Sobota in ne nazadnje več kot 689 tisočakov od tega nameni svojemu zavodu za kulturo, turizem in šport.
Lendavska občina ima na istovrstni postavki letos rezerviranih več kot 1,3 milijona evrov, pri čemer ravno tako sofinancira delovanje javnih zavodov s področja kulture, katerih ustanoviteljica je. To sta Knjižnica - Kulturni center Lendava in Galerija - Muzej Lendava. Posebna postavka v letošnjem proračunu v višini 90 tisočakov je bila namenjena tudi sofinanciranju delovanja ZKD Lendava, ki pa sedaj na tak način prav gotovo ne bo mogla biti uporabljena. Ob tem velja spomniti, da je župan Janez Magyar v svojem prvem mandatu na noge dvignil vodstva javnih zavodov, ko je z argumentom racionalizacije želel združiti prej omenjena javna zavoda in še Zavod za turizem in razvoj Lendava v enoten zavod, ki bi bil po vzoru soboškega imenovan Zavod za kulturo, turizem, šport, mladino in razvoj Lendava. Namera je bila zaradi vsestranskega razburjenja hitro umaknjena.

Lendavsko izpostavo vodi iz Murske Sobote
Kulturno-finančni trk je povezan tudi z lendavsko območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Ta namreč domuje ravno v prostorih ta hip finančno ogrožene ZKD Lendava na naslovu Glavna ulica 2 v Lendavi. Po besedah vodje lendavske izpostave Rozine Nemec je občina do sedaj podpirala njihovo delovanje s pogodbo o sofinanciranju razvoja ljubiteljske kulture v občini, a letos do podpisa pogodbe še ni prišlo. Pred prvomajskimi prazniki se je v zvezi s tem z županom Magyarjem sestal tudi direktor krovne JSKD Damjan Damjanovič. »Po srečanju je sledil sklep, da vodenje izpostave opravljam na terenu, dokler se ne dogovorijo o novih pisarniških prostorih. Trenutno vodim izpostavo s sedeža murskosoboške izpostave, čeprav se uradno pisarna še vedno nahaja na Glavni ulici 2 v Lendavi,« opiše položaj Nemčeva.

Po zakonu so občine dolžne sofinancirati delovanje JSKD in območnim izpostavam tudi zagotoviti prostore za njihovo delovanje. Damjanovič, ki je eden od redkih obstoječih vodstvenih kadrov javnih ustanov še iz časa prejšnje vlade Janeza Janše, nam je zatrdil, da med JSKD in lendavsko občino ni nobenih nesoglasij. »Vse, kar se dogovarjamo, je v interesu nadgradnje obstoječega stanja,« je poudaril za naš medij. Tudi župan Magyar trdi, da aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem primernih prostorov v sodelovanju z vodstvom JSKD že potekajo in da bodo v doglednem času tudi ustrezno rešene, ravno tako financiranje delovanja lendavske izpostave JSKD.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se