Profimedia

Končno gledanje angleškega nogometa zame ni opravilo, ampak radost. Zaradi Jake Bijola, Žana Vipotnika, Benjamina Šeška in po novem še Tomija Horvata sem lahko prvič po skoraj desetletju ponovno navezan na najvišjo (in drugo najvišjo) raven otoškega nogometa. V mojem nogometnem srcu pač prvo mesto vedno zasedajo domači Križevci, sledi Mura, nato pa na vrsto pridejo klubi najboljših lig na svetu, kjer si kruh služijo slovenski legionarji.

Nogomet

Ne poleti, Tomi Horvat že sedaj zapustil graški Sturm in odšel v Anglijo

Predvsem Šeškov start v sezono je bil sila nenavaden. V sistemu Rubena Amorima je bila prava devetka rezervirana za našega napadalca, igral je razmeroma veliko, a se nikakor ni znašel. Njegovi teki in odkrivanja so bili obetavni, videlo se je, da na igrišču dela, vendar ni bilo pravih podaj. Še več, zdelo se je, da soigralci nikakor nočejo odigrati proti svoji »špici«. Ko pa je le dobil konkretno podajo, se je iz vesolja videlo, da njegov prvi dotik, predvsem pa strel še nista bila prava. Sledili so prvi pritiski na enega najbolj medijsko izpostavljenih klubov na svetu. Posmehljivo so ga poimenovali Benjamin Tesco in Seskofender, Angleži so bili prepričani, da je Manchester United dobrih 80 milijonov vrgel v zrak.

Profimedia

Vse se je spremenilo v izdihljajih Amorimove sage v Manchestru, ko je Šeško končno dobil več uporabnih podaj, njegova samozavest pa je iz tekme v tekmo rasla. Končno se je pokazalo, da lahko slovenski napadalni stroj melje tudi na Otoku. Dvema zadetkoma z uvodnih tekem je dodal še tri na zadnjih dveh obračunih pod Amorimovo taktirko. Popoln preporod, ki pa ga je za trenutek ustavila menjava na strateškem položaju.

Michael Carrick je na treh tekmah nanizal tri zmage in United iz desetletja tarče posmeha vsaj za kratek čas spremenil v mogočno zver, pred katero trepeta celotna Anglija. A za ceno radosti gledanja našega nogometnega bisera, nanj namreč na derbijih s Cityjem in Arsenalom ni računal. Zdelo se je, da bo Šeško v njegovem – roko na srce – atraktivnem sistemu brez čiste devetke igral manj pomembno vlogo. Vse do izdihljajev tretje Carrickove tekme, s Fullhamom, ko je Beni s klopi zabil odločilen gol v sodnikovem podaljšku. Velik gol v Teatru sanj. Gol pred legendarnim Stretford Endom. Gol, ki bo Šeška morda ponovno postavil pod najsvetlejše žaromete prve enajsterice.

Zdaj z zvrhano mero samozavesti in v odlični formi štirih zadetkov na štirih odigranih tekmah, od tega je na dveh na igrišče prišel manj kot 20 minut pred koncem obračuna.