Profimedia

Čas je, da si nadenem pokrivalo iz aluminijaste folije, tako kot vsak pravi teoretik zarot. Nedavno je košarkarski svet bučno pozdravil novico, da so pri franšizi Dallas Mavericks odpustili grešnega kozla za najbolj neumno menjavo igralcev v zgodovini ameriške košarke – Nica Harrisona. Ta izjava nikakor ni slovenska pristranskost, človek je zamenjal 26-letnega Luko Dončića za 32-letnega steklenega moža z eno obrvjo Anthonyja Davisa.

O tej menjavi, za katero v tistem času ni vedela nobena druga franšiza poleg losangeleške, bodo v prihodnosti zagotovo posneli film. Sploh zato, ker (kot veliko drugih stvari v NBA) smrdi po potezi, ki jo je orkestriralo vodstvo lige in novi Dallasovi gospodarji. Nobena skrivnost ni, da družina Miriam Adelson, ki je franšizo kupila od večinskega lastnika Marka Cubana in je na čelo Dallasovih košarkarskih operacij postavila svojega zeta Patricka Dumonta, že leta lobira za legalizacijo iger na srečo v Teksasu. Njihovi poskusi so do zdaj bili jalovi, pa čeprav naj bi družina celo načrtovala odprtje velikega kazinoja v dvorani American Airlines Center.

Profimedia

Če ne gre gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori, pravijo. V prvem koraku je družina na najbolj krut način zamenjala obraz franšize in ljubljenca občinstva za vrečko čipsa, kot takšnim menjavam radi pravijo Američani. Srd navijačev in njihova posledična odtujitev klubu pa bosta (o tem sem skoraj prepričan) kazalizator »zlobnega« načrta, da umirajočo franšizo, ki ji v Teksasu delata konkurenco še Houston in San Antonio, po tihem preselijo v mesto greha – Las Vegas.

Vse gre v pravo smer. Dallas ob številnih poškodbah, ki niso presenetile nikogar, ki vsaj malo spremlja ameriško košarko, letos igra mizerno. Pred dvema tednoma se je prvič po 24 (!) letih zgodilo, da Mavericksom ni uspelo razprodati dvorane, pa čeprav je ekipa v zgodovini osvojila samo en naslov prvakov lige. Pa naj mi še kdo reče, da si vse skupaj domišljam.