Profimedia

Pred kratkim se je v ZDA končalo svetovno klubsko prvenstvo v nogometu, prvič organizirano v razširjeni različici. Nastopilo je kar 32 ekip, ki so bile razdeljene v osem skupin. Klubska svetovna nogometna prvenstva so sicer potekala že prej, vendar še nikoli v takšnem formatu in terminu (doslej so bila največkrat decembra), zato lahko letošnje mirno razglasimo za uradno prvo in tudi daleč najbolj gledano.

Svetovni prvak je postal Chelsea, kar je vneslo kanček parodije, saj je bil londonski klub letos »samo« zmagovalec evropske konferenčne lige. A v finalu je s kar 3 : 0 odpravil PSG, zmagovalca lige prvakov, ki je na prvenstvu deloval res zastrašujoče. Na svoji poti do odločilne tekme je prejel le en zadetek, vmes pa je odpravil Atletico Madrid, Inter Miami in Real Madrid kar s 4 : 0 ter Seattle Sounders in Bayern z 2 : 0.

Profimedia

Pri Parižanih se je prav videlo, da jih po zmagi v ligi prvakov še vedno nosijo navdušenje, zanos in veselje do igre, zato so upravičeno veljali za glavne favorite za naslov. Prav nasprotno pa je Chelsea precej mukotrpno začel turnir, nato pa postajal vedno bolj odločen, bojevit in željan naslova. Najboljši je bil ravno v finalu, v katerem pariški ekipi že takoj od začetka ni pustil niti dihati in je že po pol ure igre vodil z 2 : 0, z golom za 3 : 0 v 43. minuti pa je nasprotnika pobil do konca.

To je bil tudi največji uspeh italijanskega trenerja Enza Maresce na klopi Londončanov. In pri tem pridemo do še ene parodije, ki sega že več kot dvajset let nazaj. Avtor tega zapisa si je namreč februarja 2002, ko pri nas še ni bilo vsakodnevnih prenosov nogometnih tekem (eno srečanje v Serie A je vsako nedeljo prenašal le HRT 2), v živo ogledal derbi med Torinom in Juventusom na legendarnem stadionu Delle Alpi.

Profimedia

Končal se je z izidom 2 : 2, Maresca pa je v dresu Juventusa v 89. minuti zabil izenačujoči gol in pri tem z iztegnjenima kazalcema na obeh straneh čela oponašal bika ter s tem zelo razjezil navijače Torina. Ti namreč svoj klub ljubkovalno imenujejo Toro (bik), Torino tako ali tako pomeni bikec, igralci Torina pa so največkrat na tak način proslavljali svoje zadetke. Ta poteza je potem postala značilnost Maresce, zato so jo lahko pozorni ljubitelji nogometa videvali tudi kasneje, ko je zadeval mreže v dresu Seville.

Maresca pa je po trenerskem uspehu v Ameriki podal zanimivo izjavo, ki bi ji morali prisluhniti tudi nekateri naši trenerji: »Zmago smo dosegli v prvih desetih minutah. V tem obdobju smo tako močno pritisnili na nasprotnika, da je ta ostal šokiran vse do konca tekme.« Rekel, ostal živ in osvojil svet.