(KOLUMNA) Vsak je junak svojega romana
Poletje se začne, ko je na vrtu rdeč prvi paradižnik. Ko maturanti odpišejo zadnjo polo razvlečene mature in opravijo zadnji ustni zagovor. Pravo poletje se začne, ko mame zaradi vročine ne težijo več, da je treba takoj sleči mokre kopalke. Ko se ob cesti pojavijo plakati za nove okuse sladoleda. Ko vidimo prvi kombajn. Ko te prvič opeče po vratu, če kolesariš v trgovino. Ko se sladoled v škufki stopi, še preden ti ga uspe polizati. Najbolj pravo poletje je takrat, ko se ob popoldnevih pobirajo slive, ki so prezrele popadale po tleh. Najbolj pravo je takrat, ko popoldan zajame globoka migetajoča tišina, ki rumeno razbeljena leži nad pokrajino.