Gledališka in koncertna dvorana Lendava obstaja dvajset let, v tem času je postala pomembno kulturno središče tako Lendave, regije kot tudi čezmejnega prostora. Od leta 2004, ko je odprla svoja vrata, pa do danes je gostila že več kot 2500 različnih prireditev. V prvem letu jih je bilo 56, nato vsako leto več in lani 168 z okoli 30 tisoč obiskovalci. To kaže tudi na odprtost hiše kulture širokemu krogu izvajalcev in obiskovalcev prireditev ter na ohranjanje poslanstva, ki je enako skozi dve desetletji, to je promoviranje umetnosti in kulture, ohranjanje dvojezičnosti in multikulturnosti ter spodbujanje povezovanja pripadnikov različnih narodov in etničnih skupin, ki živijo v tem okolju, poudarja direktorica zavoda Knjižnica - Kulturni center (KKC) Lendava Judit Zagorec Csuka, katerega organizacijska enota je dvorana. Ob direktorici ima pomembno vlogo pri delovanju dvorane tudi koordinatorica in organizatorka Sanja Bogdan Horvat.
Ustvarjati skupnost in povezovati
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Gledališka in koncertna dvorana ponuja širok spekter prireditev, gledališke predstave, koncerte, filmske projekcije, plesne dogodke in predstave za otroke, v njenih prostorih se odvijajo tudi številne prireditve ob občinskih in državnih praznikih. Občina Lendava je namreč ustanoviteljica KKC Lendava skupaj z Madžarsko samoupravno narodno skupnostjo Občine Lendava. Ob nastopih na notranjem in letnem odru dvorana gosti v preddverju tudi najrazličnejše razstave amaterskih kot tudi profesionalnih ustvarjalcev, predstavitve knjig in njihovih avtorjev. Ob vsem, kar ponuja vsebinsko, pa je dvorana tudi priljubljen kraj za srečevanja in druženja. Vse to skupaj v duhu kulture v širšem pomenu besede ustvarja skupnost in krepi povezanost, ki je še posebej pomembna na dvojezičnem in večkulturnem območju. V enotedenskem poletnem programu se na primer vrstijo etno večeri na letnem odru v jeziku vseh v Lendavi živečih narodov in etničnih skupnosti, ki jih spremlja tudi kulinarična ponudba, dogodek pa financira lendavska občina. »Te dogodke obiščejo ter se ob tem družijo pripadniki različnih narodnosti, kar je v Prekmurju edinstveno. Tega ni v Ljubljani, ne v Mariboru ali Murski Soboti, ampak je to samo tu pri nas. Pomembno je, da prispevamo k ohranjanju identitete, tako jezikovno, vsebinsko kot družabno,« podčrta Judit Zagorec Csuka.
Kultura vse bolj globalna in kapitalistična
Lendavski kulturni dom, kakor je bila osrednja hiša kulture v Lendavi poimenovana ob njenem nastajanju, je zelo hitro po odprtju zaslovel po svojem izbranem programu v slovenskem in madžarskem abonmaju, po drugih dogodkih, ki so zaradi presežne kulturne izkušnje privabljali obiskovalce od blizu in daleč. Tak začetni sloves pa je sčasoma zbledel. Direktorica zavoda, ki je funkcijo prevzela sredi leta 2022 v težkih razmerah zaradi konflikta, ki je nastal glede vodenja, pravi, da je imela dvorana nekoč za izvedbo programa veliko boljše finančne možnosti, zaradi česar so lahko vabili prestižne avtorje in skupine, prav tako je bilo več zanimanja za najem dvorane pri zunanjih partnerjih. Danes pa je kultura vse bolj globalna in kapitalistična, pove Zagorec Csukova. Lendavska dvorana je bila pred časom s 444 sedeži edina v regiji, ki je lahko gostila odmevne produkcije, poudarja tudi Sanja Bogdan Horvat, danes pa je postala premajhna, da bi se jo organizatorjem nekega dogodka finančno izplačalo najeti, sam zavod pa denarja za kaj takega tudi nima. Ob tem ljubitelje kulturnih dogodkov s svojim programom privabljajo tudi večje dvorane, številne prireditve pa se odvijajo že tudi zunaj kulturnih ustanov. »Še vedno pa lendavski kulturni dom služi nam, ki tu živimo, in zadovoljuje naše želje. Torej ne more biti vse komercialno in profitno usmerjeno. Saj če bi bilo tako, bi morali njegovo poslanstvo in vizijo spremeniti že na samem začetku,« je jasna direktorica.
Čeprav dvorana s svojim programom tistih zlatih časov več ne dosega, je s svojimi vsebinami še vedno zanimiva za številne obiskovalce, povečuje pa se tudi število abonentov. Prav letošnji slovenski abonma izstopa po domišljenem in kakovostnem izboru predstav, izvedbo teh pa je dodatno podprla občina. »Trudimo se po svojih najboljših močeh, smo pa zelo omejeni pri sredstvih,« pove Bogdan Horvatova. Ob rednem programu želijo pripraviti še dober program za širši javni interes, a izvedba tega je odvisna od sredstev, pridobljenih na razpisu ministrstva za kulturo.
Za program skromna sredstva
Gledališka in kulturna dvorana ima kot notranja organizacijska enota zavoda KKC Lendava in po sklenjeni pogodbi z Občino Lendava na voljo 345 tisoč evrov. Za plače zaposlenih je letos namenjenih 167 tisoč evrov, materialni stroški znašajo letno 45 tisoč in obratovalni 82 tisoč evrov. Za izvedbo rednega programa, ki zajema šest slovenskih abonmajskih in šest otroških predstav, ter izvedbo prireditev ob občinskih, kulturnih in državnih praznikih je tako na voljo približno 35 tisoč evrov skupaj z materialnimi stroški. Za izvedbo razširjenega programa s pomenom za širšo regijo so s prijavo na razpis ministrstva za kulturo, ki jo je oddala Občina Lendava, zaprosili za 40 tisoč evrov. Toliko so namreč prejeli tudi lani. S tem denarjem želijo obiskovalcem brezplačno ponuditi dva koncerta, predstavo za odrasle in predstavo za otroke, kakor tudi pedagoške gledališke delavnice. Čeprav morajo ta program izvesti do konca leta, pogodbe še vedno niso prejeli v podpis.
Ali bodo z izborom pritegnili obiskovalce in zadovoljili pričakovanja ljubiteljev kulture, je ob vsakem dogodku vedno velik izziv. Kultura mora biti vabljiva, da polepša, spremeni oziroma vpliva na naša življenja, pove direktorica, a ugoditi vsem je ob omejenih finančnih sredstvih zelo težko. Bi pa bilo to veliko lažje doseči, če bi bil lendavski dvorani podeljen status državne ustanove. Za to so si namreč prizadevali že ob gradnji objekta in njegovem odprtju pred dvajsetimi leti. »Mar ne govorimo o enkratnem poslanstvu, ki ga dvorana ima, saj povezuje dve državi in več kultur, z razširjenim programom pa je pomembna tudi za potrebe širše regije,« razmišlja sobesednica. S priznanjem njene izjemne vloge tudi v nacionalnem smislu bi se odprle možnosti za razvoj različnih kulturnih dejavnosti. Privabili bi lahko dodatne strokovnjake, ki bi se profesionalno ukvarjali z različnimi področji, oživela bi lahko tudi dolgoletna želja po gledališču, kar je tudi velik izziv regije. Z več sredstvi za izvedbo programov pa bi se lendavska gledališka in kulturna dvorana lahko bolj učvrstila v regijskem prostoru.
Ob vsem tem je dvorana presežna in mednarodno prepoznana tudi zaradi arhitekturne zasnove, saj je bila zgrajena po načrtih svetovno znanega madžarskega arhitekta Imreja Makovcza. Lendavska občina je doslej zagotavljala dodatna sredstva za notranje obnove opreme in vzdrževanje prostorov, a v naslednjih letih bodo potrebna večja sanacijska dela, kar bodo lahko izvajali po zastavljenem sanacijskem načrtu.
Zaposleni so najpomembnejši
A namesto sledenja ustanovni viziji kulturnega doma in krepitvi poslanstva, ki ga zaradi večkulturnosti ima za nacionalno raven, so dvorano s sedmimi zaposlenimi, med katerimi je pet strokovnih delavcev, leta 2016 organizacijsko pridružili lendavski knjižnici. Čeprav stvari niso idealne in čeprav vedo, kaj pomeni ustvarjati ob nenehnemu pomanjkanju, je direktorica Judit Zagorec Csuka zadovoljna in ponosna, da ima ob sebi ekipo ljudi, ki so motivirani, imajo radi kulturo, Lendavo in okolico ter svoje delo. »Samo tako lahko zdržimo. S takšno ekipo želim delati še naprej ne glede na to, ali se bo dvorana kdaj v prihodnje organizacijsko osamosvojila ali se bo spremenil njen status. To je bistveno, šele potem so pomembni materialni stroški,« je dejala za konec direktorica KKC Lendava Judit Zagorec Csuka.