Gornja Radgona bo do četrtka, 29. avgusta 2019, v znamenju že 57. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, na katerem bodo poudarki na digitalizaciji v kmetijstvu in agroživilstvu. Na sejmu se predstavlja 1.850 razstavljavceviz 32 držav, dežela parntnerica sejma pa je avstrijska zvezna dežela Štajerska. Letošnji moto sejma je »Sejem nove generacije!«.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
»Z motom želimo poudariti kako pomembna je generacijska prenova v slovenskem kmetijstvu, saj je povprečna starost 57 let, kolikor je star tudi ta sejem. Prenovo pa potrebuje tudi slovensko kmetijstvo, ne samo z mladimi močmi, temveč tudi za novo generacijo tehnologij, kot so digitalizacija, robotizacija ter nove dopolnilne dejavnosti, znanja, trženja in trajnostnega kmetovanja,« je v uvodu slovesnega odprtja sejma dejal predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.
»Če nova generacija ne bo ob pravem času prevzemala kmetij, ko je še volja, ko je še energija, potem se slovenskim kmetijam ne bo dobro pisalo. Vendar je to samo eden od problemov, s katerim se soočajo oziroma soočate slovenske kmetice in slovenski kmetje. Veliko besed smo slišali o slovenskem kmetijstvu, nekaj smo slišali tudi o evropskem financiranju, predvsem pa smo slišali tudi o velikih problemih, ki nas tarejo. Vendar so vsi problemi rešljivi, a ne čez noč. Naj ne bo odveč povedati, da oba s kmetijsko ministrico prihajava s podeželja in se še kako zavedava, kaj je slovensko podeželje in kaj je slovenski kmet. Tudi sam imam kmečke izkušnje, kako je, ko ni morja, ko ni toplic, ko ni počitnic, ampak je delo, vsakdanje delo, in včasih tudi ne s toliko rezultata, kot bi si človek želel. Prihajam iz povprečne slovenske kmetije, kakršne smo nekoč poznali, tako da so starši hodili v službo, zraven smo imele še kmetijo. In to seveda ni prihodnost, je preteklost. V prihodnosti se bo treba usmeriti v nove izzive, v digitalizacijo, v posodobitev slovenskih kmetij in v poenostavitev delovnih procesov. To se v veliki meri že dogaja, veliko pa bi se lahko zgodilo tudi že v preteklosti,« je med drugim v nagovoru izpostavil predsednik slovenske vlade Marjan Šarec, ki je tudi slavnostno odprl sejem.
»Slovenija je kmetijska dežela. Kmetijstvo in podeželje se posredno ali neposredno dotikata slehernega državljana Slovenije, saj v veliki meri vplivata na razpoložljivost lokalne hrane, na njeno kakovost. Prav tako pa tudi na kakovost bivanja in stanje našega okolja. Zato je ključno razumevanje kakšne so potrebe slovenskih pridelovalcev hrane in porabnikov hrane ter na drugi strani soupravljalcev podeželjskega prostora, torej kmetov, in drugih uporabnikov prostora na podeželju,« je poudarila slovenska kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, katera si bo prizadevala, da se bo dvignil ugled kmeta in kmetijstva ter zagotovili pogoji za nadaljnji razvoj.
Uvodni dan je sejem v Gornji Radgoni obiskal evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan, ki je med drugim dejal, da je naloga vseh, ki »posodabljamo skupno kmetijsko politiko, da bomo razmišljali o novih orodjih, sodobnih tehnologijah in digitalizaciji, ki bo omogočala mladim ljudem, da se vključijo v kmetijstvo, ohranjanje okolja, dvig kakovosti življenja in da bomo omogočili takšno kmetijstvo, ki bo privlačno za mlade«. Hogan je ob tem povedal, da je potrebno ohraniti ravnotežje, »da bomo imeli kmete, ki ne bodo le pametni, ampak bodo lahko tudi preživeli. Sicer se lahko kmetje znajdejo v težavah. Kmetom moramo zagotoviti spoštovanje«.
