V okviru 32. Dnevov Jožefa Stefana so na Institutu Jožef Stefan tradicionalno podelili zlate znake, nagrade domačim in tujim avtorjem najodmevnejših doktorskih del s področja naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved v zadnjih treh letih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Zaradi vročine na delovnem mestu letno umre 19 tisoč ljudi
Podnebne spremembe ustvarjajo množico nevarnosti, zaradi katerih bi bilo lahko prizadete 70 odstotkov svetovne delovne sile, v najnovejšem poročilu ugotavlja Mednarodna organizacija dela (ILO).
Zlati znak je prejel tudi Aleks Smolkovič iz Čentibe za odmevnost doktorskega dela z naslovom Odkrivanje strukture okusa v modelih nove fizike z natančnimi opazljivkami. Smolkovič, ki je bil zlati maturant Dvojezične srednje šole Lendava in je doktoriral na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, je nagrado prejel za doktorsko delo, v katerem se je spraševal, zakaj imata nestabilna sorodnika elektrona, mion in tauon, skoraj enake lastnosti elektronu, vendar popolnoma drugače občutita Higgsov bozon. Navduševali sta ga tudi vprašanji, zakaj je vesolje sestavljeno le iz elektronov, protonov in nevtronov ne pa tudi iz njihovih antidelcev, in kakšne so lastnosti delcev temne snovi, ki sestavljajo četrtino mase vesolja. Predlagal je več metod, ki na inovativen način, tudi z uporabo naprednih metod strojnega učenja, naslavljajo omenjene odprte probleme in so trenutno v fokusu eksperimentalne fizike. Izsledki njegovih raziskav bi lahko v bližnji prihodnosti pomagali k boljšemu razumevanju vesolja, od portalov s temno snovjo do strukture nove fizike.