Še pred dobrim tednom dni se je zdela stava, kdo bo 47. ameriški predsednik, skoraj dobljena. Po spodletelem atentatu na Donalda Trumpa in absolutni potrditvi na republikanski nacionalni konvenciji je postalo očitno, da mu bo aktualni predsednik Joe Biden težko konkuriral, tako zaradi psihofizične kot politične šibkosti in ne nazadnje vprašljivih rezultatov predsedovanja. Nato pa je po več predhodnih zatrditvah, da ostaja v igri, vendarle sledil njegov ad hoc odstop od predsedniške kandidature in takojšnja podpora aktualni podpredsednici Kamali Harris za prevzem vročega žezla v boju za pregovorno najmočnejšo funkcijo na svetu.
O razburljivem političnem dogajanju na drugi strani luže, katerega posledice čuti tudi Evropa in z njo Slovenija, smo se pogovarjali z upokojenim diplomatom Vladimirjem Kolmaničem, nekdanjim veleposlanikom v Grčiji in Cipru, vodjem sektorja za Severno in Latinsko Ameriko ter Karibe na zunanjem ministrstvu in nazadnje namestnikom veleposlanika v Washingtonu. Kolmanič je zelo dober poznavalec ameriške politične scene. Med drugim je od blizu spremljal predsedniške in kongresne volitve leta 2016, se udeležil nacionalne konvencije republikancev, bil opazovalec na enajstih voliščih ter napisal množico depeš o tem dogajanju.
Dva zelo različna
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dolgoletni diplomat Vladimir Kolmanič: Priložnosti moramo izkoristiti
Vladimir Kolmanič je Prekmurec z največ diplomatskimi kilometri, saj je več kot 26 let od osamosvojitve dalje delal na zunanjem ministrstvu. Je sin priznane pisateljice Karoline Kolmanič in tudi predstavnik prve soboške rock'n'roll generacije.
Kot pravi, ustaljena praksa in pravila glede postopkov izbire ameriškega predsedniškega kandidata narekujejo, da ta na strankarskih preliminarnih volitvah dobi podporo volivcev, da je sploh lahko na nacionalni konvenciji stranke potrjen oziroma nominiran za uradnega predsedniškega kandidata. To je v taboru demokratov dosegel predsednik Joe Biden in ne Kamala Harris, zato nekateri postavljajo pod vprašaj njeno legitimnost. Toda, kot nadaljuje Kolmanič, to vendarle ni negativno vplivalo na njen položaj, saj je samo v tednu dni zbrala široko podporo in rekordnih 200 milijonov ameriških dolarjev donacij, obenem pa ji ankete kažejo znatno boljši položaj v tekmi s Trumpom, kot ga je imel Biden, saj je razlika med kandidatoma v okviru statistične napake.
»Ne gre spregledati dejstva, da gre za dva zelo različna kandidata, in to ne samo glede spola,« poudarja upokojeni diplomat iz Murske Sobote. Pri tem spomni na Trumpovo zmago na predsedniških volitvah leta 2016, ko je bil ta politični outsider, a sicer zelo znana in razvpita medijska osebnost, obenem pa podjetnik in milijarder, ki je postal tudi daleč najbogatejši predsednik ZDA v zgodovini. »Po drugi strani Harrisova nima nobenih izkušenj na poslovnem ali gospodarskem področju, kar ji bodo gotovo šteli kot slabost, saj bo prav to področje eno od glavnih, ki jih bo izpostavljal Trump,« meni Kolmanič in kot enega največjih Trumpovih adutov navaja, da v njegovem mandatu ni prišlo do nobene vojne, ne v Evropi ne na Bližnjem vzhodu. Hkrati pa so, kot dodaja, ZDA pod Trumpom »obvladovale« Kitajsko, Iran in Severno Korejo.
Kaj pa Trumpove slabosti? Kolmanič priznava, da je tudi teh precej. »Predvsem so problematični njegov vihravi in nestanovitni značaj, katerega posledica je spreminjanje tem, in groba, pogosto žaljiva in omalovažujoča retorika, ki odbija mnoge volivce, poenostavljanje ali prikrajanje dejstev in celo navajanje neresnic,« pravi, a pri tem doda, da je mnogim prav ta nastop, s poudarjanjem poslovnih uspehov in predsedniških dosežkov, všeč. K celotni Trumpovi ikonografiji pa na ameriške volivce prav gotovo pozitivno učinkuje sodelovanje njegove družine na političnih dogodkih. Harrisova namreč svoje družine ne izpostavlja javnosti, kot njeno glavno prednost pa podporniki po oceni Kolmaniča navajajo izkušnje na podpredsedniški funkciji in da gre za kandidatko tako imenovane nove generacije politikov. V predsedniški tekmi ji bo prav gotovo pomagalo dejstvo, da je ženska, prva podpredsednica v zgodovini ZDA in etnično raznolika, s poudarjanjem njenih afroameriških in južnoazijskih korenin, kar je ravno tako prvi primer v ameriški politični zgodovini.
Neodvisni Kennedy bo mešal štrene
Pa bo to dovolj, da premaga Trumpa? Kolmanič ni prepričan in spominja na oceno ugledne revije The Economist, da Harrisovi primanjkuje tako karizme kot časa. Sporna bi lahko bila po njegovem mnenju tudi njena odgovornost pri tem, da je ves čas vedela, kakšno je psihofizično stanje predsednika Bidna, a je to prikrivala, s tem pa naj bi tudi sodelovala pri ogrožanju nacionalne varnosti ZDA. Ob tem je vprašljiv odstop Bidna od kandidature, medtem ko bo predsedniško funkcijo še zmeraj opravljal do januarja prihodnje leto.
Zadnji predsednik, ki je pred volitvami tako kot Biden zavrgel kandidaturo, je bil leta 1968 prav tako demokratski predsednik Lyndon B. Johnson. To je storil predvsem zaradi vojne v Vietnamu in množičnih protestov ter s tem povezane nizke priljubljenosti. Z letošnjo politično situacijo je moč potegniti več vzporednic. Tudi takratna nacionalna konvencija demokratov je potekala v Chicagu, tako kot bo letošnja, ki bo na sporedu v drugi polovici avgusta. Nekaj mesecev pred konvencijo leta 1968 je bil ubit eden od dveh glavnih kandidatov demokratov za predsedniški položaj, Robert F. Kennedy, brat ravno tako umorjenega predsednika Johna F. Kennedyja.
Njegov sin, Robert F. Kennedy mlajši, bo letos po oceni Kolmaniča prav gotovo nekoliko premešal štrene v predsedniški bitki, v kateri bo neodvisni kandidat. Vlogo pri odločanju bosta seveda odigrala tudi kandidata za podpredsednika. Medtem ko Harrisova svoje izbire še ni predstavila, je Trump nekoliko presenetljivo izbral senatorja J. D. Vancea. Ta je, kot pravi Kolmanič, nekakšen antipod Trumpu, ki se je rodil z zlato žlico v ustih, medtem ko Vance simbolizira mit o uresničitvi ameriških sanj. Na tokratnih volitvah se bo odločalo tudi o vseh 435 članih predstavniškega doma, tretjini članov senata in nekaterih guvernerjih zveznih držav. Trenutno razmerje v ameriškem kongresu, ki zajema predstavniški dom in senat, zakonodajni veji oblasti v ameriškem političnem sistemu, je zaradi razdrobljenosti velika težava za predsednika pri uveljavljanju njegove agende.
»Za napoved rezultata volitev 5. novembra je še veliko prezgodaj, saj se bo do takrat zvrstilo še nekaj ključnih dogodkov in odločitev, katerih vpliva še ni mogoče kredibilno napovedati,« prizna Kolmanič in k temu doda še nepredvidljivo dogajanje na notranjem in zunanjepolitičnem področju.