Državni zbor

Sindikat delavcev migrantov Slovenije je prenehal zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o urejanju trga dela. Z vlado so dosegli dogovor, po katerem bodo pravice čezmejnih delavcev ohranjene.

Junija sprejeta novela je resda prinesla številne pozitivne ukrepe:
- višja nadomestila za brezposelne,
- nove storitve Zavoda RS za zaposlovanje, kot je zaposlitvena podpora za lažje vključevanje v delo,
- ukrep 80/90/100 za starejše, ki omogoča, da delajo 80 odstotkov delovnega časa, prejmejo 90 odstotkov plače in imajo v celoti plačane prispevke.

Toda črtanje izjeme glede maksimalne višine nadomestila za primer brezposelnosti za čezmejne delavce je sprožilo revolt. Po novem sistemu se bodo nadomestila od 1. januarja 2026 usklajevala z minimalno plačo. Najnižje bo znašalo 70 odstotkov, najvišje pa 130 odstotkov minimalne plače, nato pa postopno padalo do 80 odstotkov po enem letu brezposelnosti. To bi pomenilo, da bi čezmejni delavci, ki so imeli po starem sistemu zagotovljenih 1785 evrov, sprva dobili manj, glede na današnjo minimalno plačo nekaj več kot 1660 evrov, šele čez eno do dve leti bi prišli na isto raven.

Zapletu bi se lahko izognili

Sindikat čezmejnih delavcev je zaradi tega sprožil referendumsko pobudo in v nekaj dneh zbral več kot 12.000 podpisov, s čimer je močno presegel zakonski minimum za začetek postopka, ki znaša 2500 podpisov. V vladi, kjer so sprejeto novelo že obravnavali kot veliko politično zmago, so zazvonili vsi alarmi. Zapletu bi se sicer lahko izognili že junija, če bi bil ob obravnavi v državnem zboru sprejet amandma poslancev SD, ki je predlagal prav takšno rešitev, kot je zdaj predmet dogovora.

Takrat amandma ni dobil podpore, v zadnjih dneh pa je imel pri pogajanjih s sindikatom ključno vlogo prav pomurski poslanec Damijan Bezjak Zrim iz vrst SD, ki je vodil in koordiniral dogovor s sindikatom in predsednikom Mariom Fekonjo, s katerim je glede problematike delavcev migrantov navezal stike že v začetku tega mandata.

Nataša Juhnov

V zameno za umik referendumske pobude oziroma prekinitev zbiranja podpisov so koalicijski poslanci v zakonodajni postopek vložili novelo junija sprejetega zakona o urejanju trga dela, ki prinaša spremembo: čezmejni delavci bodo še naprej upravičeni do najvišjega nadomestila za brezposelnost v višini 1785 evrov, vse dokler novo nadomestilo – vezano na minimalno plačo in določeno pri 130 odstotkih njenega zneska – tega praga ne doseže ali preseže.

Novela velja tudi retroaktivno, kar pomeni, da bodo vsi, ki bi med prehodnim obdobjem prejeli manj, upravičeni do izplačila razlike. Zbiranje podpisov za referendum se je tako ustavilo, v sindikatu so imeli doslej zbranih okoli 3000 od potrebnih 40.000 podpisov, junija sprejeti zakon pa se bo lahko sedaj uveljavil.

Adriana Gašpar

Hkrati bo po nujnem postopku obravnavana novela veljavnega zakona, ki so jo v državni zbor vložili poslanci s prvim podpisanim Bezjakom Zrimom. Po besedah pomurskega poslanca je dogovor dokaz, da obmejni poslanci niso pozabili na problematiko čezmejnih delavcev, obenem pa so se izognili novemu nepotrebnemu referendumu. »Sindikat je s predlogom zakona zadovoljen, sicer pa tudi sedanji zakon, ki bo sedaj lahko začel veljati, prinaša velike izboljšave za vse delavce, ki se srečujejo z izgubo zaposlitve,« je ob tem poudaril Bezjak Zrim.