Zaradi neurejenosti zdravstvenega sistema se po ministrovih besedah podaljšujejo čakalne dobe, število oseb brez osebnega zdravnika raste, kumulativni poslovni izid bolnišnic je slab, plačni sistem je pod stalnim pritiskom. Kljub temu, da številke kažejo, da se kader v zdravstvu povečuje, ima Slovenija težave s kadri; zdravnikov je manj od povprečja EU, sester več, pri čemer pa se je število srednjih medicinskih sester zmanjšalo.
Zdravstveni izdatki na prebivalca rastejo hitreje kot povprečna plača in BDP, brez ukrepov pa bo denarja za zdravstvo zmanjkalo v 15 letih, je opozoril Bešič Loredan. Kar pa zadeva nadzor nad tokom denarja v zdravstvenem sistemu, je ugotavljal, da žal tega ni. Bolnišnice so vedno v minusu, če država ne poseže z denarjem iz proračuna, vsi ostali deležniki - lekarne, psihiatrične bolnišnice, zdravstveni domovi, pa so kumulativno gledano v plusu. Sistem mora biti digitaliziran, načrtovan in transparenten, je poudaril minister. "Če bo sistem transparenten, javen, se bo veliko korupcijskih tveganj in interesnih skupin iz sistema umaknilo samo po sebi," je prepričan.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Napovedal je, da se bodo pri digitalizaciji zgledovali po estonskem modelu. Zakonodaja bo po ministrovih napovedih pripravljena v treh mesecih. Kot drugi predpogoj, preden se lotijo reforme zdravstvene sistema, je navedel reformo plačnega sistema v javnem sektorju, kjer je dogovor, da se do 1. aprila oblikuje ločen plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo, in sicer kot celota, ne za zdravnike posebej. Tretji predpogoj pa je po njegovih besedah strukturna prenova Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prenovljeni zavod naj bi postal središčna točka zdravstvenega sistema, sistem pa bo digitaliziran in transparenten. Na tem področju minister napoveduje zakonodajo v dveh mesecih.
Ključna naloga reforme zdravstvenega sistema je po navedbah Bešiča Loredana vrnitev temeljne obravnave pacientov specialistom družinske medicine oz. pediatrov na primarni ravni. "Tam je treba oskrbeti 80 odstotkov vseh, pritisk na urgentne centre morajo zmanjšati in specialisti na sekundarni in terciarni ravni morajo začeti opravljati svoje delo," je poudaril. Napovedal je, da bodo najkasneje v šestih tednih naslovili problematiko neopredeljenih pacientov z verificiranimi podatki, kjer bodo prikazali, koliko teh pacientov sploh je in zakaj so pravzaprav "neopredeljeni".
Ob tem pa je razkril tudi časovnico za pripravo nekaterih drugih sprememb. Tako je do konca leta napovedal odločitve o spremembah pri koncesijah, najpozneje do konca leta standarde in normative za vse poklice v zdravstvu, s 1. januarjem 2025 pa ukinitev obstoječe oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.