Niko Časar

Vlada je minuli teden na vrhu koalicije predstavila izhodišča za napovedano davčno reformo, ki bo šla predvsem v smer spremembe dohodninskega sistema in v obdavčitev premoženja oziroma konkretno nepremičnin. Pri dohodnini na finančnem ministrstvu Klemna Boštjančiča razmišljajo o uvedbi sistema neto obdavčitve dohodka, s čimer bi sistem davčnih olajšav zamenjal sistem davčnih odbitkov. To pomeni, da bi predmet obdavčitve po novem bil ves razpoložljivi dohodek, torej tudi socialni transferji, regres in nadomestila za prevoz in prehrano, bi pa zaradi tega povečali tako imenovani "ničelni dohodninski razred". Govor je tudi o spremembah pri znižanih stopnjah davka na dodano vrednost in pri spremembah sistema olajšav pri davku na dobiček.

Kaj se Vatovcu ne zdi prav pri obdavčitvi nepremičnin

Kot poudarjata premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič, so v Sloveniji plače nadpovprečno obremenjene, podpovprečno obdavčeno pa je premoženje, predvsem nepremičnine. In ravno od davka na premoženje si na ministrstvu obetajo največ. Kot so poudarili na ministrstvu, gredo razmišljanja predvsem v smer progresivne obdavčitve nepremičnine, in sicer glede na njihovo tržno vrednost in ne na njihovo število. Prva nepremičnina, torej tista v kateri davčni zavezanci živijo, pa tako zagotovo naj ne bi bila predmet obdavčitve. Na tem področju se obeta veliko razprave, saj si pri Levici želijo višino davka na nepremičnine vezati tudi na materialni status lastnika.

Močne odzive je tako sprožil vodja njihove poslanske skupine Matej Tašner Vatovec, ki je na družbenem omrežju Twitter postavil hipotetično vprašanje, s katerim je izrazil dvom v "pravičnost" enake obdavčitve, torej davčne stopnje, dveh nepremičnin, ki imata različni tržni vrednosti, v lasti oseb z istimi dohodki. Pri tem je za primerjavo vzel nepremičnini v Piranu in v Ljutomeru. "Primer: osebi A in B imata: iste dohodke (recimo 1. doh. razred) in enako stanovanje. Oseba A ima nepremičnino v centru Pirana. Oseba B v Ljutomeru. Nepremičnina A je vredna 160.000 EUR, nepremičnina B pa 80.000 EUR. Je prav, da A plačuje več kot B?" se sprašuje šef poslancev najmanjše vladne strani. Odzivi so bili, verjetno v nasprotju z njegovimi pričakovanji, več ali manj pritrdilni. "Osnova za obdavčitev nepremičnin je lahko le posplošena tržna vrednost, GURS naj evidence temeljito ažurira, pri nepremičnini za osebno rabo je smiselna fiksna (!) olajšava ampak povprečni lastnik v Lj seveda mora plačat več davka kot povprečen lastnik v Halozah. Tako je v svetu," mu je odgovoril ekonomist Matej Lahovnik. Še bolj neizprosna sta bila ekonomista Aljoša Valentinčič in Igor Masten.

Prvi je navedel, da se "niti eno ekonomsko vprašanje ne premisli, preden se izrazi mnenje ...", med tem, ko ga je Masten popravil: "Ne gre za ekonomsko vprašanje, temveč ideološko vprašanje z ekonomskimi posledicami. Sledje pa jim niso pomembne," je poudaril.

Lahovnik in Masten sta sicer postala člana novoustanovljenega strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri predsedniku vlade. Kot je razvidno v razpravi, se nekateri navdušujejo tudi nad idejo o morebitni obdavčitvi površine nepremičnine, kar bi ponovno v slabši položaj postavilo lastnike večjih in praviloma starejših hiš na podeželju, katerih velikost pa se ne odraža tudi v bistveno višji tržni vrednosti.

Novi davki v volilnem letu

Glede časovnice predvidenih davčnih sprememb so na ministrstvu napovedali, da bi spremembe pri dohodnini poslali v zakonodajni postopek še letos, da bi začele veljati z letom 2024, kar se tiče obdavčitve nepremičnin, pa naj bi davek uvedli z letom 2025. Finančni minister, ki zagotavlja, da bo ob uveljavitvi sprememb imela večina Slovencev višje neto plače, napoveduje široko javno razpravo, za odziv nad predstavljenimi idejami, pa smo se obrnili na nekdanjega direktorja finančne uprave in davčnega strokovnjaka pomurskega rodu Ivana Simiča. Slednji pravi, da idej še ne bo komentiral, saj bo počakal na konkretne predloge spremembe, bo pa se dotaknil tematike v naslednjem blogu.

Že pred časom je sicer Simič v blogu opozoril, da bodo ob predvideni časovnici davčne reforme zavezanci prve odločbe prejeli v prvi polovici leta 2026, ko bodo na sporedu redne državnozborske volitve. "Staro pravilo je, da se davčna reforma z višjimi davki nikoli ne uvaja leto pred volitvami," je poudaril.