Iniciativa za manj voženj pod vplivom alkohola in drugih substanc Heroji furajo v pižamah zavoda Vozim je pripravila posvet za dijake murskosoboške in ljutomerske gimnazije. Da je na tem področju tudi v pomurski regiji treba še dosti narediti, saj spada med regije z visokim deležem prometnih nesreč, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, so razmišljali mladi. Tudi pomurska kultura velja za tradicionalno »mokro«,kar pomeni, da je pitje alkohola splošno sprejeto in normativno vedenje. In ne samo pitje alkohola, ampak tudi opijanje z njim, zato je pitje alkohola treba detabuizirati, so ugotavljali na posvetih.
V Ljutomeru so se dijaki strinjali, da je najpomembneje, da se poostri zakonodaja, omogoči več poučevanja in tovrstnih delavnic, hkrati pa so se obrnili na svoje starše in starejše. Tudi v Murski Soboti so predlagali višje cene alkoholnih pijač in večji nadzor pri prodaji. Kot del preventive dijaki prepoznavajo odkrit pogovor s starši, ki naj bodo pozitiven zgled otrokom, omogoči naj se več poučevanja in tovrstnih delavnic. Občinam so predlagali, da poskrbijo za organiziran javni prevoz oziroma več možnosti zanj v lokalnem okolju, predvsem ponoči, da se z zabav lahko varno vrnejo domov. To je posebej problematično v Pomurju, kjer je takšnih možnosti manj, razdalje do središč pa precej velike. Strinjali so se, da je zelo dobrodošlo, da jih, če tako nanese, pridejo na zabavo iskat starši.
Mokra kultura ni sprejemljiva
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Odprtje novih slačilnic Nogometnega kluba Lipa
V Športno-rekreacijskem centru Lipa v istoimenski vasi je bilo še posebej slovesno, saj so uradno odprli nove slačilnice Nogometnega kluba Lipa, ki tekmuje v medobčinski nogometni ligi (MNL) Murska Sobota. Otvoritev novih slačilnic, ki so nadomestile stare in dotrajane, ima še večji pomen ob dejstvu, da tamkajšnji nogometni klub prav letos praznuje petdesetletnico obstoja.
Da je mokra kultura zakoreninjena na naših tleh, se strinja tudi Jasmina Črnko Papić iz murskosoboške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob tem je v naši kulturi zelo pogosto prepričanje, da alkohol reši težave, odžene skrbi in izboljša razpoloženje. »Alkoholne pijače so družbeno vezivo, sestavni del praznovanj, življenjskih dogodkov.« Skrb vzbujajoči so podatki raziskave NIJZ, ki kažejo, da je 71 odstotkov 15-letnikov že poskusilo alkohol, od tega jih je bilo 27 odstotkov že vsaj dvakrat v življenju opitih. Pri 17-letnikih pa ta delež še naraste, 86 odstotkov je takšnih, ki so alkohol že poskusili, in več kot polovica takšnih, ki so bili že vsaj dvakrat v življenju opiti.
Ko govorimo o pitju alkohola pri mladih, ne moremo mimo pitja odraslih. Odnos staršev in drugih odraslih do tega problema je pomemben dejavnik, ki vpliva na začetek in pogostnost pitja alkohola med mladostniki, opozarjajo na NIJZ. Do alkohola smo preveč strpni, posledic prekomernega uživanja pa ne nosi zgolj posameznik, ampak zaradi tveganega vedenja trpi celotna družba. Zato je treba jasno sporočati, da popivanje ni splošno sprejemljivo. V ta namen je NIJZ leta 2016 vzpostavil projekt za odgovoren odnos do pitja alkohola (SOPA). Projekt, v katerem sodeluje okoli 600 sodelavcev z različnih področij, od zdravstva do policije, in bo trajal do septembra, uči odgovornega odnosa do pitja alkohola. Izvaja se v 18 lokalnih okoljih, tudi v Gornji Radgoni in Murski Soboti.
Sprememba zahteva čas
Ravno zaradi tega bo NIJZ s Policijsko upravo (PU) Murska Sobota občini Gornja Radgona in Murska Sobota pozval k sprejetju strožjega ukrepa alkoholne politike – prepovedi popivanja na javnih površinah in javnih krajih. S tem bi omejili javno pitje ter motenje javnega reda in miru z nadlegovanjem, onesnaževanjem in vandalizmom. »O tem ukrepu smo se začeli pogovarjati na pobudo soboške policije, ki se spoprijema z neposrednimi posledicami popivanja,« pojasnjuje Jasmina Črnko Papić.
Tomaž Trajbarič iz PU Murska Sobota pove, da bi s tem ukrepom najbolj preprečili oziroma vsaj omejili popivanje v parkih in na ulicah. »Ta ukrep ne bi veljal na javnih prireditvah, kot so Soboški dnevi, oziroma na drugih organiziranih dogodkih, kjer so gostinski ponudniki in je zagotovljena varnost. Bi pa veljal za zabave, kot so tiste ob koncu srednje in osnovne šole.«
Tak odlok je sprejelo že več slovenskih občin. »Po zbranih podatkih se kaže za uspešnega, saj imajo manj vandalizma in manj večjih kršitev. O zmanjšanju mokre kulture v naši regiji s sprejetjem teh odlokov težko govorimo. Je pa prav gotovo majhen korak v pravo smer,« še doda Črnko Papićeva. Sprememba kulture se ne zgodi čez noč in ne z enim restriktivnim ukrepom, ampak zahteva svoj čas. Po besedah Trajbariča bo sestanek s predstavniki obeh občin, na katerem bo pobuda predstavljena, sklican v juliju ali avgustu.
Strožje nad objestneže
Kljub številnim akcijam, usmerjenim v preventivo, kljub nenehnim opozorilom policije in različnih organizacij, kako nevarne so lahko posledice čezmernega pitja, alkohola ne moremo izkoreniniti niti v prometu. O čemer priča tudi statistika. PU Murska Sobota je do 26. maja obravnavala 250 prometnih nesreč, v enakem obdobju lani 222. V prometnih nesrečah je bilo ugotovljenih 275 kršitev prometnih predpisov, v enakem obdobju lani 235. Letos so pomurski policisti ugotovili že 13.085 vseh kršitev prometne zakonodaje, lani 8777.
»Skrb vzbujajoč je podatek, da je bil po znanih rezultatih in analizah letos v petih prometnih nesrečah s smrtnim izidom, v katerih je umrlo šest oseb, v treh prisoten alkohol,« je dejala Suzana Rauš, uradna govorka murskosoboške PU. Policisti so na pomurskih cestah do 22. maja ugotovili 229 primerov vožnje pod vplivom alkohola, lani v tem obdobju 304. Letos so odvzeli vozniško dovoljenje že 64 voznikom, saj so napihali več kot 1,1 promila.
Pomurski policisti bodo v prihodnje aktivnosti še bolj usmerjali na voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola, prepovedanih mamil in drugih psihoaktivnih substanc, tudi na voznike, ki vozijo z neprilagojeno hitrostjo, tiste, ki med vožnjo telefonirajo, in druge, ki huje kršijo cestnoprometne predpise. »Še bomo izvajali krajše tako imenovane ad hoc nadzore ter druge aktivnosti. Vsak udeleženec cestnega prometa se mora zavedati svoje odgovornosti za varno udeležbo v cestnem prometu. Le tako bomo lahko preprečili tragedije na naših cestah,« je poudarila Rauševa.