Kot ugotavljajo zaposleni v CSD, je pojav nasilja nad starejšimi prepogosto del našega vsakdana, starejši pa so žrtve najrazličnejših oblik nasilja in zlorab. »Smo na pragu prevrednotenja vrednot v naši družbi, kjer skrb za starejše postaja minorna zadeva. Veliko se ukvarjamo z izrazoma starizem in staromrzništvo, pri čemer gre za šikaniranje celotne starejše generacije zgolj zato, ker imaš več kot 65 let,« je v uvodu povedala Darinka Klemenc.
Staranje je v družbi v celoti zanemarjeno področje zanimanja, meni Jasna Podreka. »Naredili smo korake naprej, pa vendar še vedno obstaja neki odpor do tega življenjskega obdobja. To je potem neposredno povezano z raznimi oblikami nasilja in ta odnos se kaže v slabši medgeneracijski podpori, v manjši solidarnosti do starejših oseb, ki jo te močno občutijo. To povečuje dejavnike tveganja, da ljudje v obdobju, ko so vedno bolj odvisni od družinskih članov, institucij, postanejo še bolj ranljivi za razne oblike izkoriščanja.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomembno je, kako bomo vstali po razočaranju v minuli sezoni, ob začetku priprav pravi kapetan Mure
Igralci Nogometne šole Mura so dopoldan v sklopu priprav na novo sezono opravili prvi trening. Po njem je pred predstavnike medijev stopil kapetan Žiga Kous.
Nasilje nad starejšimi se pojavlja v dveh smereh: prva so klasične oblike nasilja, fizično, psihično, ekonomsko, spolno, na drugi strani pa so specifične oblike nasilja, značilne prav za to starostno obdobje. Med njimi so omejevanje gibanja, prisilno hranjenje, oblačenje in umivanje, zanemarjanje, preprečevanje osebnih stikov z drugimi, preprečevanje opravljanja vsakodnevnih opravil in infantilizacija. Pri zadnji gre za vzorec vedenja, ko oseba na poziciji moči obravnava drugo osebo, tj. starostnika, kot otroka, ker ni več v takšni meri sposoben skrbeti zase. S tem se starostnikom jemlje avtonomija, hkrati pa se lahko oblikujejo kompleksni odnosi med svojci in starostniki.
»Prav tako se poveča možnost zlorabe, če starostniki nimajo socialne podpore zunaj doma. Pred leti so delali zelo zanimivo raziskavo o tem, kako pomemben je socialni kontekst znotraj okolij, kjer živimo. Ugotavljali so, da povezanost skupnosti zmanjšuje možnost zlorabe in povečuje možnost za večjo kakovost bivanja. Žal pa se pomikamo v družbo, ki postaja vse bolj individualizirana, vse manj senzibilna za starostnike in v takšnih okoljih so starostniki prepuščeni sami sebi. Starost je tisto obdobje, kjer se človeku še dodatno odvzamejo vidnost, družbena moč, družbeni prostor, odvzame se jim glas, zato težko spregovorijo o svojih stiskah,« je rekla Jasna Podreka.
Tudi molk je nasilje
Klemenčeva pri oblikah nasilja izpostavi pogostost ekonomskega nasilja, kamor sodijo odtujitev bančnih kartic, ponaredbe oporok, odvzem pokojnine že takoj, ko jo starostnik dobi. »Nasilje je tudi pretirano ponujanje raznih artiklov s strani trgovcev, predvsem so starejši občutljivi za tiste, ki se tičejo zdravja, rehabilitacije, protibolečinske terapije …« Izpostavila je tudi nasilje v bolnišnicah, kar je še ena od tabu tem. »Prav gotovo zdravstveni delavci izvajamo neke vrste nasilje nad pacienti, stanovalci. Oblika nasilja je tudi molk – ne dvigneš telefona, ne pozdraviš, ne odgovoriš, ga ne poslušaš. V zdravstvu imamo ves čas problem, da ne znamo poslušati, čeprav je bistvo naše poklicne etike poslušanje zgodb pacientov.«
Leskoškova poudarja, da ne smemo spregledati nobene od vrst nasilja nad starejšimi in da nobena od njih ni izrazito prevladujoča. »Zelo specifično za Slovenijo je tudi, da imajo otroci obvezo skrbeti za svoje starše, in to lahko zaplete odnose med njimi, kar spet lahko vodi do nasilja.« Ljudje pogosto namenoma obrnejo oči stran od nasilja, razlog pa je, da nimajo rešitev. »To vidim tudi pri socialnih službah, da ne vidijo ali pa nočejo videti nasilja, ker nimajo izhoda. Če imaš na nekem področju zelo malo storitev, potem je težko odpreti vprašanje in se z njim ukvarjati, ker ne veš, kako ga boš rešil.«
Pomembno ozaveščati
Institucije, kot so domovi za starejše, bi morale biti opremljene z načini in protokoli za preprečevanje slabih praks, če pa se te zgodijo, jih morajo znati odkriti, meni Vesna Leskošek. »Pri negi v institucijah se dostikrat dogajajo situacije, ki so zelo nasilne. Neka študentka mi je zaupala izkušnjo iz doma za starejše, kjer je hranila neko gospo, ki pa ni hotela odpreti ust, zato je poklicala negovalca. Ta je gospe začel v usta tlačiti vroče špagete in se zraven še drl: 'Kaj je, baba stara, boš jedla?' Moral bi biti način, da bi kdo to prepoznal kot vrsto nasilja.«
Da bi na starost začeli gledati drugače in znali opaziti nasilje nad starejšimi, je pomembno ozaveščanje in izobraževanje, so povedale vse tri strokovnjakinje. Po mnenju Jasne Podreka moramo okrepiti medgeneracijsko solidarnost. »Zlasti mlajše generacije imajo precej odklonilen odnos do starejših, tudi ko govorimo o področju trga dela. Mladi starejše pred upokojitvijo razumejo kot tiste, ki jim odžirajo delovna mesta, zato se velikokrat zgodi odklonilen odnos do starostnikov, sočasno pa se jih razume kot družbeno breme.« Izpostavila je tudi pomen medijev, v teh se vsa ta vprašanja premalo pojavljajo.
Darinka Klemenc predlaga še, da se med obvezne vsebine izobraževalnih institucij uvrstijo tudi vsebine o nasilju in nenasilju kot fenomenu tega časa. »Pomembno je stalno izobraževanje in – branje. Tudi strokovni delavci se ne smemo strokovno zanemariti,« je poudarila Vesna Leskošek.