Tri gradbene družbe – Pomgrad, Segrap in Nograd – s proizvodnjo potrebnih surovin za gradbeništvo, kot sta prod in pesek, pokrijejo čez 80 odstotkov tovrstnih potreb v Pomurju. Te mineralne surovine, ki so dragocen naravni vir severovzhodne Slovenije, na podlagi koncesij pridobivajo iz gramoznic, čeprav je že več kot desetletje v veljavi uredba, katere dosledna uveljavitev bi to onemogočala. Leta 2011 je bila namreč sprejeta uredba o načrtu upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja, ki med drugim izvajanje rudarske pravice pogojuje s tem, da se ne odpirajo ali povečujejo vodne površine in podzemne vode ter da mora biti dno izkopa vsaj dva metra nad najvišjo gladino podzemne vode.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi razstava 30 fotografij v črno-beli tehniki
V galeriji Muzeja meščanstva v Lendavi je na ogled fotografska razstava Zorana Kolarića, ki prihaja iz sosednjega Čakovca na Hrvaškem in je član Fotokluba Zagreb.
Pri nas nemogoča pogoja
Glede na naravne danosti ta pogoja na območju Pomurja in tudi na območju Podravja nikakor ne moreta biti izpolnjena, saj površje Murskega polja spada med najbolj ravne pokrajine v Sloveniji, kjer je podtalnica zelo blizu površja. Že nekaj let se vrstijo pobude za spremembo sporne uredbe oziroma za črtanje navedenega člena, ki povzroča preglavice gradbenim podjetjem, a doslej uspeha ni bilo. Kljub temu da je bila uredba večkrat spremenjena, razveljavljena in celo sprejeta nova, je problematičen člen ostal v veljavi do danes. Leta 2018 je kar enajst podjetij iz Pomurja in Podravja takratni vladi poslalo pobudo za spremembe, ki so jo podpisali tudi vsi takratni pomurski poslanci, toda iztržili so le nekaj sestankov na ministrstvu za okolje in prostor ter na Geološkem zavodu Slovenije. Ker so bile koncesije podeljene že pred časom in z veljavnostjo dvajsetih let, uredba v že pridobljene pravice ne more posegati, težave pa napočijo pri načrtovanju novih gramoznic ali širitvi obstoječih. Poleg tega veliki večini koncesionarjev veljavna koncesija, ki je bila na podlagi interventnega zakona v času covida podaljšana za 18 mesecev, v naslednjem letu poteče, zato se gradbene družbe pripravljajo na vložitev novih vlog.
Po podatkih infrastrukturnega ministrstva bo tako prihodnje leto poteklo 95 koncesijskih pogodb, katerih imetnikov je 64 koncesionarjev. En koncesionar ima namreč lahko več koncesij oziroma pridobivalnih prostorov. Pri obravnavi novih vlog pa pristojni že dosledno upoštevajo določilo uredbe, ki onemogoča podelitev rudarske pravice za izkoriščanje ključne mineralne surovine za gradbeništvo. To potrjujejo tako na infrastrukturnem kot na okoljskem ministrstvu, kjer omenjajo celo možnost reševanja posledic neupoštevanja predpisov po sodni poti.
To so že izkusili v Segrapu ob nameri širitve pridobivalnega prostora gramoznice Krapje, pri Pomgradu pa so na oviro naleteli že ob sprejemanju občinskega prostorskega akta za gramoznico Jezera v Rakičanu, saj je bil na junijski seji prostorski akt umaknjen z dnevnega reda mestnega sveta soboške občine zaradi negativnega mnenja infrastrukturnega ministrstva. Takrat je bilo napovedano, da se bo vsebina akta dopolnila in uskladila ter bo na dnevnem redu naslednje seje. Ta je razpisana za naslednji teden, a te točke na dnevnem redu ni mogoče najti. Jože Kerec, direktor družbe Pomgrad - GM, sicer trdi, da je bil predlog prostorskega akta, ki bi ga moral v drugem branju obravnavati mestni svet, ustrezno dopolnjen in je zdaj infrastrukturno ministrstvo podalo pozitivno mnenje, predhodno negativno pa da ni bilo povezano z določili "sporne" uredbe.
»Ko se je uredba sprejemala, njeni avtorji niso razmišljali in upoštevali njenih posledic. To je sedaj problem za dobršen del Slovenije, zato bi morali že takrat ponuditi rešitev,« pravi Janez Rožmarin, tehnični direktor Segrapa, in se sprašuje, ali bomo morali mineralne surovine uvažati iz sosednjih držav, kjer so sicer ravno tako del istih vodnih območij, a tovrstnih omejitev nimajo.
Neslutene gospodarske posledice
Na uredbo so že opozarjali v Geološkem zavodu Slovenije, celo v vsakoletnem biltenu o mineralnih surovinah, katerega naročnik je ironično ravno infrastrukturno ministrstvo. Kritična sta bila tudi geolog Željko Pogačnik in pravnik Senko Pličanič, ki sta leta 2019 v februarski izdaji revije Mineral napisala obširen članek z naslovom Naravni viri in gospodarjenje z njimi. Po njunem mnenju za sporna določila uredbe ni podlage v evropski direktivi, na katero se sklicuje okoljsko ministrstvo, obenem ocenjujeta, da je nezakonita in v nasprotju z ustavo, omejitev dna izkopa na dva metra nad gladino podzemne vode pa ni nujen poseg, s katerim bi dosegli zavarovanje podzemnih voda pred onesnaževanjem. Prvo besedilo novele zakona o rudarstvu, ki jo je spomladi sprejel prejšnji sklic državnega zbora, je sicer vključeval člen, ki bi dovoljeval izjeme od sporne uredbe pri pridobitvi rudarskih pravic s poseganjem v podzemne vode. Kar pomeni, da je država identificirala problem, izrazila tudi voljo po njegovi rešitvi, a je bilo takratno ozračje, predvsem zaradi izkušenj z referendumom o vodah, preveč nemirno, zato je takratna vlada iz političnih razlogov to določilo umaknila iz zakona.
Direktor Segrapa Miran Blagovič pod vprašaj postavlja usodo zaposlenih, če bo uredba sedaj uveljavljena v praksi in bo dostop do mineralnih surovin onemogočen. Pomgrad, Segrap in Nograd namreč skupaj zaposlujejo okoli 1000 oseb, prekinitev oskrbe z gramoznimi materiali, ki je kot gospodarska dejavnost v pomurskem prostoru prisotna že več kot pol stoletja, pa bi poleg odpuščanj in gospodarske škode družbam, ki se s tem ukvarjajo, povzročila tudi širše posledice. Potrebne surovine bi morali voziti iz oddaljenih kamnolomov in tujine, kar bi povišalo cene gradbenih materialov, obremenjevalo in uničevalo cestno infrastrukturo in povzročilo ekološke posledice. Zato bi se podražile tudi infrastrukturne investicije, ki so financirane iz javnega denarja. »Od drugih smo odvisni pri plinu in očitno tudi pri elektriki, bomo zdaj še pri mineralnih surovinah?« se sprašuje Blagovič.
Gradbinci s kompromisnim predlogom
Nedavno je Segrap dal novo pobudo v okviru javne razprave o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2022–2027. Z načrti upravljanja voda namreč na vodnih območjih za vsako šestletno obdobje določijo cilje za vode ter ob tem zagotovijo osvežen pregled vplivov človekovega delovanja na vode. Gradbinci skušajo pritiskati na odločevalce prek Pomurske gospodarske zbornice in pomurskih poslancev, tudi premier Robert Golob je bil ob regijskem obisku avgusta seznanjen s problematiko. Kot so predlagali v zadnji pobudi, naj se problematično določilo črta, pod pogojem sprejetja in izvedbe določenih zaščitnih ukrepov s ciljem preprečiti nevarnosti onesnaženja oziroma druge negativne posledice za vodo, ali da se rudarska pravica kljub določilom lahko podeli pod pogojem, da se izdela študija, iz katere mora izhajati, da predvideni poseg nima vpliva na podzemno vodo.
Dopolnjena uredba bo v javni obravnavi
Na okoljskem ministrstvu pojasnujejo, da so prejeti predlogi in pobude še v fazi strokovnega usklajevanja, po zaključenem postopku celovite presoje vplivov na okolje za nov načrt upravljanja voda in programa ukrepov upravljanja voda bodo namreč znani vsi omilitveni ukrepi in priporočila, ki bodo izhajali iz postopka celovite presoje vplivo na okolje. »V skladu z izvedenim postopkom in skladno z zahtevami vodne direktive glede doseganja dobrega stanja voda v Republiki Sloveniji, bo pripravljen predlog sprememb in dopolnitev predmetne uredbe, ki bo poslan v javno in medresorsko obravnavo,« napovedujejo na ministrstvu in dodajajo, da bo takrat možno podati komentarje, pripombe in predloge dopolnitev na predlog predmetne uredbe.