Branko Kamenšek: Gospodarstvo je molzna krava za bogatenje interesnih skupin

Kmetijstvo je po njegovih besedah panoga, ki v zadnjih letih ni zajahala konjunkture v Sloveniji. »Kmetijstvo predstavlja le 1,2 odstotka slovenskega BDP, čeprav se z dejavnostjo ukvarjajo na 75 tisoč kmetijskih gospodarstvih. Več kot 200 tisoč prebivalcev Slovenije naj bi bilo tako ali drugače povezanih s kmetijsko proizvodnjo.« Pri tem Kamenšek opozarja, da je povprečen dohodek na kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji za skoraj polovico nižji od tovrstnega dohodka v Evropski uniji, kar po njegovih besedah pomeni, da strategija razvoja panoge ni v redu. »V Evropski uniji in torej tudi v Sloveniji več kot 40 odstotkov prihodkov v kmetijstvu izhaja iz subvencij. Te pridobivajo tudi večji kmetijsko-predelovalni sistemi v državi in segajo do nekaj milijonov evrov, pri tem ne razumem, zakaj ni mehanizma, ki bi vsaj del tega denarja vrnil v slovenska podjetja. Tako mnogo teh velikih sistemov v tujini kupuje izdelke, ki jih lahko kakovostno naredimo sami.«
V zadnjih letih so veliko vložili tudi v modernizacijo proizvodnje, med drugim v avtomatizirano pakirno linijo. »Konkurenca iz tujine je velika, konkurenčna podjetja so tudi do 50-krat večja od nas, zato moramo vedno znova iskati nove tržne niše. V zadnjih letih veliko vlagamo v proizvodnjo tekočih in praškastih izdelkov za zdravje živali, ki zahtevajo drugačen tip proizvodnje, bolj farmacevtski pristop in vlaganje v tako imenovane čiste prostore ter opremo. Vlaganja v preteklih letih so bila za majhno podjetje velika, vložili smo skoraj dva milijona evrov in tudi v letošnjem letu smo izpeljali nekaj manjših investicij.«

Izdelke izvažate na številne trge. Kateri je trenutno za vas najpomembnejši?
»Izvažamo že na 22 trgov, izvoz zajema skoraj 70 odstotkov naše prodaje. Z novimi izdelki, tekočinami in praški, ki prenesejo tudi velike transportne razdalje, premagujemo omejenost majhnega slovenskega trga. Trenutno je za nas največji izvozni trg Hrvaška, sledita Avstrija in Danska.«

V zadnjih letih ste tudi krepili prisotnost na ruskem trgu. Je ta še vedno aktualen?

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Prvi sneg zapadel tudi po nižinah

Na cestah velja večja previdnost.

»Ruski trg je še vedno aktualen, je pa zanj, tako kot za vse trge zunaj EU, treba vložiti kar nekaj časa in denarja, treba je tudi opraviti registracijo izdelkov. Važno je, da imamo dobrega distributerja, tako smo v letošnjem letu opravili še nekaj registracij za ukrajinski trg in tudi naredili prvi izvoz. Je pa seveda težko delati, če se pojavljajo vedno nove omejitve v obliki političnih sankcij. Sedaj se nam zgodba s sankcijami dogaja tudi v Iranu, kjer smo potrebovali skoraj tri leta, da smo prišli na trg. Glede na sedanjo situacijo pa se nam bodo verjetno tam vrata priprla.«

Izvažate največ mineralnih tekočinskih mešanic in praškastih premiksov. Kateri izdelek je najuspešnejši?
»To so izdelki proti stresnim situacijam v reji živali in posebni izdelki, ki so namenjeni za dobrobit živali. Z razvojem alternativnih krmnih mešanic za živali z antibiotskim učinkom sledimo globalnim trendom reje živali, da bi s pomočjo raziskav in razvoja poiskali boljše, cenejše in trajnostno naravnane metode prehrane živali. Na trg prihajamo z vodotopno krmno mešanico, ki med drugim vsebuje eterična olja za spodbujanje imunske sposobnosti, za zmanjšanje možnosti naseljevanja patogenih mikroorganizmov. Kot zanimivost naj povem, da imamo v svojem programu tudi sredstvo, ki preprečuje smrad – izdelek veže amonijak v gnojevko, s čimer se zmanjša količina hlapenja. Marsikdaj bi si prihranili slabo voljo, če bi več uporabljali tovrstna sredstva.«

Osebni Arhiv

Branko Kamenšek.

»Na kmetijah, kjer kokoši dobijo zrnje, se pasejo na travi in ne dobivajo industrijsko proizvedene krme iz mešalnice, je barva manj intenzivno rumena, lahko je celo citronska, če ni paše. Sicer tradicionalni slovenski trg zahteva bolj intenzivno obarvane rumenjake. Ker gre za mešanico rumenih in rdečih pigmentov, gre za intenzivno zlato rumeno, že delno oranžno barvo, za katero je potrebna zadostna rumena osnova karotinoidov, ki jih najdemo v koruzi, lucernini moki ali sveži travni paši. Dodamo jih lahko v krmo z rumenim barvilom, pri tem gre za naravne ekstrakte. Zadevo nadgradimo z rdečimi barvili, to je naravno identičen kantaksantin, ki se praviloma prav tako dodaja krmi. Naravni rdeči ekstrakti iz paprike, alg ali oklepov morskih rakov so namreč predragi.«

Ste tudi pogodbeni partner danske družbe Vilofoss, ki sodi med največje proizvajalce premiksov v Evropi. Kaj vam je omogočilo sodelovanje s tako veliko družbo?
»Družba Vilofoss je del danskega koncerna DLG, ki je kooperativa in združuje kmete na Danskem. Sodelovanje z njimi nam je prineslo nova znanja na področju reje živali, predvsem pri prašičereji, kjer so vodilni v Evropi. Zaradi majhnosti slovenskega trga se moramo vedno znova dokazovati tudi širše, sodelovanje s tako veliko družbo pa je nastalo predvsem zato, ker verjamejo v našo vizijo.«

Letos ste prejeli tudi tako imenovanega gospodarskega oskarja, nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Podjetje je tudi prejelo zlato priznanje Pomurske gospodarske zbornice za inovacije. Kaj vam pomenijo tovrstna priznanja?
»Gospodarskih družb, če ne upoštevamo samostojnih podjetnikov, je v Sloveniji več kot 73 tisoč, zato je takšno priznanje izjemnega pomena za družbo in posameznika, ki jo vodi, še posebej, ker ima Slovenija mnogo izjemnih podjetij in podjetnikov. Nagrado podelijo na podlagi 69 merljivih kriterijev za ocenjevanje, ki zajemajo tako razvojne in tržne rezultate kakor tudi rezultate poslovanja. Pri inovacijah smo prejeli zlato priznanje za že omenjeno vodotopno krmno mešanico za spodbujanje imunske sposobnosti. To je za nas že drugo takšno priznanje v štirih letih. Upamo, da bomo dobili zlato priznanje tudi na državni ravni in se s tem postavili ob bok najbolj inovativnim podjetjem v Sloveniji. Sicer smo srebrno priznanje na državni ravni dobili že pred dvema letoma.«

Kateri so glavni načrti družbe v bližnji prihodnosti?
»Poleg povečanja izvoza želimo v Slovenijo pripeljati še zanimive blagovne znamke na področju mlečnih nadomestkov, želimo se še bolj utrditi na trgu izdelkov za hišne ljubljenčke, kjer že imamo uveljavljeno blagovno znamko Dino. V prihodnosti je možno tudi strateško povezovanje, saj je za nenehni razvoj treba vlagati v opremo in kadre, kar pa ni vedno lahko. Letos bomo investirali še v dodaten »čisti prostor« (clean room). Sicer s skepso gledam na napovedane nove obremenitve gospodarstva prek različnih davkov in prispevkov. Vedno znova je gospodarstvo le molzna krava za bogatenje posameznih interesnih skupin, ki se profilirajo skozi različne politične stranke. Če bomo ugotovili, da teh bremen ne zmoremo, bomo proizvodnjo postavili v države, ki so prijaznejše do tistih, ki ustvarjajo. Kapital je pač plašna ptica.«

Kako gledate na razvoj kmetijstva in pridelave hrane v prihodnosti?
»Razvijajo se nekateri novi koncepti, ki bi že v bližnji prihodnosti lahko spremenili panogo. Eden takih je zagotovo razvoj celičnega kmetijstva, to je izdelava laboratorijskega mesa, čeprav se sliši precej neverjetno, je zadeva bližje, kot si mislimo. To je tržna niša, ki lahko čez nekaj let zavzame kar velik delež sedanje proizvodnje mesa. V prehrani vzrejnih živali se uveljavljajo tudi alternativni viri beljakovin, kot so larve (insekti) in beljakovinski viri na osnovi alg. Spremembe gotovo bodo, saj se velika podjetja že ukvarjajo s to problematiko. Vsekakor so na globalni ravni potrebni nekateri ukrepi, saj krčenje pragozdov v prid sejanja soje ali pridobivanja palmovega olja ni dobrodošlo, klimatske spremembe, ki so postale del vsakdana, pa bi nas morale globoko zaskrbeti. Po podatkih organizacije FAO je kmetijstvo odgovorno za 18 odstotkov toplogrednih plinov, ki vplivajo na življenje nas in naših zanamcev.«

Skupaj z drugimi uporabniki industrijske cone v Lipovcih ste bili pred dvema letoma kritični do občine zaradi neurejenosti infrastrukture, med drugim neprimerne dovozne ceste in možnosti priključitve na kanalizacijsko omrežje. So se zadeve na tem področju premaknile?
»Razmere v industrijski coni so se izboljšale. Tako je bila letos preplastena dotrajana dovozna cesta v industrijsko cono, za kar smo občini in županu hvaležni. Je pa industrijska cona tudi velika izgubljena priložnost tako za državo kot občino, saj so bila že pred desetletjem odkupljena zemljišča za kopenski terminal Luke Koper, železniška infrastruktura v občini pa je ena od najboljših v državi, a je zadeva zaradi političnih preigravanj padla v vodo.«